Franja

switch [swič]

1. samostalnik
šiba, udarec s šibo
botanika mladika
železnica kretnica
elektrika stikalo, prekinjevalec; ponarejena kita (las)
tehnično pipa; (bridge) prehod k drugi barvi

switch bargain ovinkarska kupčija

2. prehodni glagol
udariti, bičati s šibo (z repom); šibati z, hitro mahati z; naglo pograbiti
železnica ranžirati, zapeljati (usmeriti) (vlak) na drug tir
elektrika vključiti, vklopiti; spremeniti (pogovor), obrniti drugam (tok misli)
neprehodni glagol
železnica (vlak) zapeljati na drug tir; spremeniti (smer)

to switch back to figurativno (v mislih) vrniti se na

tentar [-ie-] potipati, poskusiti, na preskušnjo dati, preskusiti, skušati, v skušnjavo zapeljati; mamiti, vabiti, mikati

tentar la paciencia potrpežljivost na preskušnjo dati

zabŕljati zàbr̄ljām
1. umazati, popacati: zabrljali ste mi pismo
2. slabo, narobe narediti: ovoga puta on nije zabrljao posao
3. zapeljati koga v zmoto

zurücksetzen postaviti nazaj, Pflanzen, ein Kind auf einen Stuhl: posaditi nazaj; einen Zaun usw.: umakniti; ein Auto: zapeljati nazaj, umakniti; Zweige: Agronomie und Gartenbau prikrajšati, skrajšati; figurativ zapostavljati, zanemariti, pripisovati manjši pomen; intransitiv Geweih: slabeti

взвозить, взвезти gor zapeljati, gor (z)voziti

втравливать, втравить (pri)učiti na lov; (pren.) zapletati v kaj, zaplesti v kaj, zapeljati v kaj, (z)vabiti v kaj, spraviti v kaj

втягивать, втянуть vleči v kaj, potegniti noter; (pren.) zapeljati v kaj;
в. в себя воздух vdihavati zrak;
губка втягивает в себя воду goba vpija vodo;
в. в работу uvajati v delo, privaditi delu;

заезжать, заехать spotoma zahajati kam, mimogrede obiskati koga, ustaviti se pri kom; pri(haja)ti po koga; zaiti kam; zapeljati kam, zabloditi;
я заеду за вами в два часа pridem po vas ob dveh;
заехать коме во что (vulg.) dati zaušnico, udariti

соблазняться podleči skušnjavi, dati se zapeljati

abbordare v. tr. (pres. abbordo)

1. približati se (ladji), napasti (ladjo); pristati

2. pren. ogovoriti koga

3. pren. lotiti se, načeti:
abbordare un argomento scottante načeti kočljivo temo
abbordare una curva zapeljati v ovinek

Abweg, der, (-s, -e) stranpot; Abwege, pl , figurativ kriva pota; auf Abwege bringen/geraten zapeljati/zaiti na kriva pota

appuyer [apɥije] verbe transitif opreti, podpreti; nasloniti; verbe intransitif sloneti, pritisniti (sur na); poudariti

appuyer sur quelque chose vztrajati na čem
s'appuyer sur opirati se na, naslanjati se na
s'appuyer sur quelqu'un (figuré) zanesti se na koga; popolnoma komu zaupati; sklicevati se na koga
appuyer une échelle contre un mur nasloniti lestev ob zid
appuyer la demande de quelqu'un podpreti prošnjo kake osebe
appuyer le pied sur la pédale pritisniti nogo na pedal
appuyer sur un mot poudariti besedo
appuyer sur le champignon (automobilisme, familier) dati plin
appuyer sur la détente sprožiti (puško)
appuyer sur la droite, à droite (automobilisme) zapeljati, zaviti na desno
(populaire) s'appuyer des aliments, des boissons jesti, piti
s'appuyer une corvée naložiti si kaj zaradi obveznosti, proti svoji volji
(populaire) s'appuyer quelque chose, de faire quelque chose (figuré) na vrat si kaj obesiti, nakopati si na glavo, nerad kaj narediti
je me suis appuyé tout le travail des absents nakopal sem si na glavo vse delo odsotnih
je me suis appuyé de venir jusqu'ici proti svoji volji sem prišel semkaj

astray [əstréi] povedkovnik pridevnik & prislov
bloden, blodeč, zmoten; blodno, zmotno, na napačni poti

to go astray zgrešiti pot; figurativno motiti se, oddaljiti se od prvotnega predmeta pogovora
to lead astray speljati koga, zapeljati

blat|o srednji spol (-a …)

1. v vodah, čistilnih napravah: der Schlamm (diatomejsko Diatomeenschlamm, gnijoče Faulschlamm, obogateno Belebtschlamm, iz čistilnih naprav Klärschlamm)
zdravilno blato der Heilschlamm, der Fango (obloga z zdravilnim blatom die Fangopackung, kopel v zdravilnem blatu das Schlammbad)
izločati blato schlammen
nanašati blato anschlämmen
odstranjevati blato entschlammen
odstranjevanje blata die Entschlammung
lovilnik/filter za blato der Schlammfang

2. (iztrebki) der Kot, medicina der Stuhl, der Stuhlgang
črno blato der Blutstuhl
izločati blato Stuhlgang haben, koten
bljuvanje blata das Kotbrechen
preiskava blata die Stuhluntersuchung
zadrževanje blata die Stuhlverhaltung

3. figurativno (umazanija) der Dreck, der Kot
obmetavanje z blatom figurativno die Schlammschlacht
|
zapeljati voz v blato den Karren in den Dreck fahren
potegniti voz iz blata den Karren aus dem Dreck ziehen
potegniti iz blata aus der Gosse auflesen

boks samostalnik
1. (borilni šport) ▸ ökölvívás, bokszSopomenke: boksanje
Povezane iztočnice: francoski boks, tajski boks

2. (način borbe) ▸ bokszBorci z močmi niso varčevali, prikazali so vrhunski boks, pod udarci pa je kar pokalo. ▸ kontrastivno zanimivo A küzdőfelek nem spóroltak az erejükkel, csúcsminőségű bokszot láthattunk, csak úgy záporoztak az ütések.
Sopomenke: boksanje

3. v avtomobilizmu (na dirkah) ▸ boksz
4. (ločen prostor) ▸ boksz, rekesz, beálló

bucare

A) v. tr. (pres. buco)

1. luknjati, preluknjati:
bucare una parete prebiti steno
bucare i biglietti železn. luknjati vozovnice

2. predreti:
bucare una gomma, un pneumatico predreti gumo; (tudi absol.)
ha bucato sulla ghiaia na gramozu je predrl gumo

3. pren. šport izgubiti, zgrešiti žogo
bucare una notizia publ. ne objaviti novice
bucare un semaforo pog. spregledati rdečo luč, zapeljati skozi rdečo luč

4. prebosti, preluknjati:
bucare la pancia a qcn., di qcn. prebosti, prestreliti koga

B) ➞ bucarsi v. rifl. (pres. mi buco)

1. predreti se:
si è bucata la gomma guma se je predrla

2. zbosti se, raniti se:
bucarsi con un ago zbosti se z iglo

3. žarg. fiksati se, vbrizgavati si mamilo (zlasti heroin):
è uno che si buca ta se fiksa

césta (-e) f

1. strada; via:
ravna, široka cesta strada diritta, larga
asfaltirana, makadamska cesta strada asfaltata, selciata
dovozna, enosmerna, glavna cesta strada di accesso, a senso unico, principale
obvozna cesta circonvallazione
slepa cesta vicolo cieco
Tržaška cesta via Trieste
cesta Ljubljana—Zagreb la strada Lubiana—Zagabria
dela na cesti lavori in corso
cesta pelje v la strada porta a
vas leži ob cesti il villaggio è situato lungo la strada
ceste se križajo le strade si incrociano
prečkati cesto attraversare la strada
zapeljati s ceste uscire di strada

2. (razdalja do namembnega kraja, pot) strada (tudi pren.):
cesta do tja je še dolga fin là c'è ancora un bel pezzo di strada
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
cesta ob Arnu, ob Seni, ob Tiberi lungarno, lungosenna, lungotevere
avt. avtomobilska cesta (strada) carrabile
avt. hitra cesta strada a percorrimento rapido
avt. prednostna cesta strada con diritto di precedenza
avt. dvopasovna cesta strada a due corsie
astr. Rimska cesta Via lattea
pren. otroka je vzgajala cesta il bambino è cresciuto per le strade
pren. dobro meriti cesto barcollare ubriaco
pren. denarja ne pobiram na cesti il denaro non mi casca dal cielo
nevesto je pobral s ceste la sposa l'ha raccattata dalla strada
pren. koga vreči, pognati na cesto gettare qcn. sulla strada, sul lastrico
pren. biti na cesti trovarsi sulla strada
pren. biti zmeraj na cesti essere sempre in giro, fuori di casa
gledati na cesto dare sulla strada

change [šɑ̃ž] masculin menjanje, menjava (denarja); premena; menjalnica; tečaj; (lov) zamenjava živali z drugo živaljo, napačna sled

change du jour dnevni tečaj
change à vue menica na vpogled
agent masculin de change borzni agent
bureau masculin de change menjalnica
cours masculin de change devizni tečaj
infraction féminin des changes devizni prestopek
lettre féminin de change menica
prix masculin de change ažio
ils ont tout juste un change de drap imajo le eno nadomestno (rezervno) rjuho
donner le change à quelqu'un (figuré) prevarati koga, nasuti komu peska v oči
endosser un effet de change indosirati menico
la bête donne le change žival spelje pse na drugo sled, na zasledovanje druge živali
le change est au pair menjava (denarja) je 1 : 1
négocier des lettres de change prodati, v promet dati menice
gagner, perdre au change pridobiti, izgubiti ob menjavi, zameni (denarja)
prendre le change pustiti se zvoditi, zapeljati v zmoto
rendre le change à quelqu'un (figuré) komu ničesar, dolžan ne ostati

charme [šarm] masculin

1. čar, mičnost, dražest; fascinacija; začaranje, čarovna formula, čarovno sredstvo

2. botanique gaber

charme irrésistible čar, ki se mu ni moči ustavljati
charme de la nouveauté čar novosti
air masculin, chanson féminin de charme omledna pesem
état masculin de charme (médecine) trans
avoir du charme biti privlačen
être sous le charme de quelqu'un biti očaran, ves prevzet od koga
faire du charme à quelqu'un skušati koga zapeljati
exercer, jeter un charme sur quelqu'un uročiti koga
mettre, tenir quelqu'un sous le charme začarati koga
se porter comme un charme biti zdrav ko dren
rompre le charme premagati čar ali začaranost; razdreti iluzije
le charme est rompu iluzije je konec

coquet, te [kɔkɛ, t] adjectif željen ugajati, spogledljiv, koketen; eleganten, čeden, srčkan; familier znaten; féminin koketa, spogledljivka, namiguša

logement masculin coquet srčkano stanovanje
cadeau masculin coquet čedno, lepo darilo
total masculin coquet čedna vsota
il en a coûté la coquette somme de ... to je stalo čedno vsoto od ...
être coquet de quelque chose biti ponosen na kaj
jouer les grandes coquettes (figuré) skušati zapeljati