Franja

nȁtanko prisl.
1. natanko, natančno: ne sjećam se natanko; događaj je opisao natanko
2. na tanko: zaliha je došla natanko zaloga gre h koncu

olj|e¹ [ó] srednji spol (-a …) das Öl, -öl (arašidovo [Erdnußöl] Erdnussöl, bergamotno Bergamottöl, borovo Kienöl, Kiefernnadelöl, Latschenkieferöl, brinovo Wacholderöl, bučno Kernöl, Kürbiskernöl, cedrovo Zedernöl, cimetovo Zimtöl, česnovo Knoblauchöl, čičkovo Klettenwurzelöl, evkaliptovo Eukalyptusöl, gorčično Senföl, ingverjevo Ingweröl, janeževo Anisöl, Fenchelöl, jasminovo Jasminöl, jedilno Tafelöl, Speiseöl, kafrovo Kampferöl, kamilično Kamillenöl, kapokovo Kapoköl, kaprolaktamovo Laktamöl, kokosovo Kokosöl, kolmeževo Kalmusöl, koriandrovo Korianderöl, kuminovo Kümmelöl, laneno Leinsamenöl, Leinöl, limonovo Zitronenöl, lovorjevo Lorbeeröl, mandarinovo Mandarinenöl, mandljevo Mandelöl, nageljevo Nelkenöl, olivno Olivenöl, grenke pomaranče Pomeranzenöl, iz koruznih kalčkov Maiskeimöl, iz palmovih jedrc Palmkernöl, iz pšeničnih kalčkov Weizenkeimöl, metino Pfefferminzöl, orehovo [Nußöl] Nussöl, palmovo Palmöl, pačulijevo Patschuliöl, rastlinsko Pflanzenöl, repično Rüböl, Rapsöl, ricinovo Kastoröl, Rizinusöl, rožmarinovo Rosmarinöl, rožno Rosenöl, sandalovo Sandelöl, sasafrasovo Sassafrasöl, sezamovo Sesamöl, sivkino Lavendelöl, smrekovo Fichtennadelöl, sojino Sojaöl, sončnično Sonnenblumenöl, šentjanževo Johanniskrautöl, talovo Tallöl, terpentinovo Terpentinöl, timijanovo Thymianöl, žajbljevo Salbeiöl; po namenu za maziljenje Salböl, za nego kože Hautöl, za solato Salatöl, za sončenje Sonnenöl; tehnika čisto Frischöl, dizelsko Dieselöl, hidravlično Hydrauliköl, kurilno Brennöl, Heizöl, lahko Leichtöl, mazalno Schmieröl, mineralno Mineralöl, motorno Motoröl, odkapno Lecköl, odpadno Altöl, Aböl, v menjalniku Getriebeöl, parafinsko Paraffinöl, plinsko Gasöl, Treiböl, stojno Standöl, strojno Nähmaschinenöl, Maschinenöl, transformatorsko Transformatorenöl, tungovo Holzöl, Tungöl, turško rdeče Türkischrotöl, večnamensko Mehrbereichsöl)
… olja
(cena der Ölpreis, gladina der Ölstand, lovilnik der Ölabscheider, menjava der Ölwechsel, plast der Ölfilm, polnitev die Ölfüllung, pridobivanje die Ölgewinnung, razpršilnik der Ölzerstäuber, temperatura die Öltemperatur, vpojnost die Ölabsorbtion, vsebnost der Ölgehalt, zaloga der Ölvorrat)
za olje
(cedilo das Ölsieb, lovilnik der Ölfänger, merilna palica der Ölpeilstab, [Ölmeßstab] Ölmessstab, ogrevanje die Ölheizung, Ölfeuerung, črpalka Ölumlaufpumpe, ročka Ölkanister, Ölkanne, rezervoar der Öltank)
kaljenje v olju die Ölhärtung
potrebe po olju der Ölbedarf
sardine v olju Ölsardinen množina
prepustnost za olje die Öldurchlässigkeit
odporen proti olju ölfest
topen v olju öllöslich
vsebujoč olje ölhaltig
brez olja ölfrei
neprepusten za olje öldicht
izločiti olje iz (etwas) entölen
mazati z oljem ölen
mazanje z oljem die Ölung
stiskati/delati olje Öl ziehen
figurativno prilivati olje na ogenj Öl ins Feuer gießen

oljn|i [ó] (-a, -o) Öl- (film der Ölfilm, filter der Ölfilter, gorilnik der Ölbrenner, hladilnik der Ölkühler, lan der Öllein, tlak der Öldruck, vod die Ölleitung, barva die Ölfarbe, cev das Ölrohr, črpalka die Ölpumpe, kad die Ölwanne, zaloga der Ölvorrat, kopel das Ölbad, peč der Ölofen, slika das Ölbild, das Ölgemälde, cedilo das Ölsieb, strojenje die Ölgerberei, slikarstvo die Ölmalerei, stikalo der Ölschalter)

oro moški spol zlato; zlatnik

oro batido zlata pena
oro en barras zlato v palicah
oro de gato mačje zlato
oro negro (Am, fig) kavčuk
oro virgen čisto (suho) zlato
edad de oro, siglo de oro zlati vek
existencia de oro zaloga zlata (v banki)
tipo (del) oro, patrón oro zlata vrednota
como un oro, como mil oros izredno lep
lo guarda como un oro en paño varuje to kot zlat zaklad
ofrecer el oro y el moro obljubiti sonce z neba
pagar en oro v zlatu plačati
vale tanto oro como pesa on je zlata vreden
no es oro todo lo que reluce ni vse zlato, kar se sveti
el oro lo puede todo, oros son triunfos denar je sveta vladar
siete de oros karo sedmica

poco majhen, neznaten

el poco coste neznatni stroški
poco dinero malo denarja
las pocas existencias (trg) majhna zaloga
en pocas parolas skratka, kratko in malo

repuesto pretekli deležnik od reponer; oddaljen, skrit

repuesto m zaloga (živil); shramba
neumático de repuesto rezervna (nadomestna) pnevmatika
pieza de repuesto nadomesten del
ropa de repuesto perilo v pranju
de repuesto za preoblečenje (obleka)

res, rei, f (iz indoev. kor. *rēi̯- posest, posestvo, bogastvo; prim. skr. rā́ḥ posestvo, bogastvo, rāti, rāsatē daje, podeljuje, rātíḥ podelitev)

I.

1. posestvo, imovina, imetek, imetje, premoženje, blago: res familiaris C., Ci., N. zasebno premoženje, res et possessiones Icti. premično in nepremično blago = premičnine in nepremičnine, aestimationes possessionum et rerum C., pro re nostrā Ter. našemu premoženju primerno, res fidesque S. imetje in kredit (zaup), res eos iam pridem, fides nuper deficere coepit Ci., res tuas tibi habeto = vzemi svoje imetje nazaj (formula pri ločitvi), et genus et virtus nisi cum re (plemstvo brez denarja) vilior alga est H., rem quaerere Pl. ali rem facere Ter. pridobivati si imetje (premoženje), rem conficere Ci. zapraviti premoženje (imetje), erat ei pecuaria res ampla et rustica sane bene culta et fructuosa Ci. veliko živine in lepo obdelano posestvo, servorum exercitūs illum in urbe conscripturum fuisse, per quos totam rem publicam resque privatas omnium possideret? Ci.; od tod rēs pūblica, pa tudi (zlasti pri zgodovinarjih) samo rēs državno imetje, državno premoženje: cum tu reliquias rei publicae dissipavisses Ci., si res essent refectae N.
b) državna blaginja, državna korist, državni prid, uspeh (korist) države: e (ex) re publicā est N., Ci., L. državi je v prid, državna blaginja zahteva, e re publica facere Ci. ali ducere L. državi v prid.
c) država, občina: rem publicam administrare N., gerere Ci., res Romana H., L., Persicae res Cu., res Albana L., tria genera rerum publicarum Ci., res eorum civibus … agris aucta S.; v pl.: res Priami evertere V., incruenta urbs et res sine discordia translatae T.
d) državna oblast, državna uprava: res publica erat penes eum N., rem publicam alicui tradere N., rem publicam attingere, capessere Ci., N. = accedere ad rem publicam N. posvetiti se državništvu (politiki), versari in rebus publicis N. ukvarjati se s politiko, sentire eadem de re publica Ci. biti istega političnega mišljenja (prepričanja), rerum potiri N., Cu. zavladati, polastiti se najvišje oblasti.

2. meton. prid, korist, hasek, hasen, sreča: res magis quaeritur, quam clientium fides Pl., in rem suam convertere Ci. v svoj prid (svojo korist) obrniti (obračati), okoristiti (okoriščati) se, quidnam facerent de rebus suis N. glede na svoj prid, aliquem suis rebus abalienare N., id frustra an ob rem faciam S. s pridom, in rem conducit (est) koristno je z inf. (S., L.) ali z ACI ali ut in cj.: Pl., Ter. idr., ex tua re est ut moriar Pl. tebi koristi, ex re mea Ci. meni v korist, haec tuā re feceris Pl. sebi v prid, subdole ab re consulit Pl. svetuje na (v) škodo; ab re visum est Ci. zdelo se je nekoristno, neprimerno; occ. vzrok, razlog, povod, le v zvezah: eā (eādem) re, hāc rē, quārē; ob eam (hanc) rem, quam ob rem zato, zaradi tega: Pl., Ci., Lucr. idr., nulla aliā rē (zaradi ničesar drugega = le (samo) zaradi) quam bonitate hereditates exsequi N.

3. (poseb.)
a) opravek, opravilo, podjetje, zadeva: rem cum aliquo transigere Ci., nullius rei praes factus est N. ni bil porok pri nobenem podjetju, neque postea res ulla gesta est publice N. državni posel, ei rei praefecit Datamem N. to podjetje je zaupal, cum tantis rebus praefuisset N. ko je bil vodil tolika podjetja, felix rerum exitus Cu., de communi re dicere C.; od tod: tecum mihi res est Ci. s teboj imam opravek, s teboj imam (mi je) opraviti, sibi cum Thebanis rem esse N. imajo opraviti (imajo opravek, imajo pravka) s Tebanci (= bojevati se morajo s Tebanci).
b) pravna stvar, pravna zadeva, pravda(nje), tožba, sodni proces (splošneje kot causa): utrum rem an litem dici oporteret Ci., rem indicare Ci., de rebus ab isto cognitis iudicatisque et de iudiciis datis Ci., in ius de sua re numquam iit N. o svoji stvari, quarum rerum, litium, causarum condixit pater patratus Formula vetus ap. L.
c) ukvarjanje, pečanje s čim: res frumentaria Ci. sprva žitna zaloga, zaloga živeža, živež, potem zalaganje (preskrbovanje, oskrba) z živežem, res militaris C. ali bellica Ci. bojevanje, vojskovanje, res navalis L. pomorstvo, mornarstvo, res rustica Col. ali res rusticae Ci. poljedelstvo, kmetijstvo, kmetovanje, res urbana Ci. civilno poslovanje, mirovni opravek, opravek v miru, res divina Kom., N., V. in pl. res divinae Ci. žrtvovanje; v pl. tudi verske zadeve, verstvo: C. —

II. splošno

1. reč, stvar, zadeva, predmet: res, quae numquam fuerunt, ut Scylla Ci., divinae humanaequae Ci., ignorantia bonarum rerum N. dobrih stvari = oblizkov, poslastic, natura rerum Ci. = narava, priroda, svet, caput rerum (glavno mesto sveta) urbs Romana O., rerum repertor V. stvarnik sveta; poseb. pogosto gen. rerum: abdita, ficta rerum H. = abditae, fictae res skrivnosti, izmišljotine; rerum (pleonast.): timeo, quid rerum gesserim Pl., quid rerum geritis Pl., Cat.; tako se z rerum okrepi superl.: maxima rerum Roma V. največje (na svetu, gr. τῶν ὄντων), rerum pulcherrima, Roma V. najlepši, pulcherrima rerum eloquentia Q., vēnit vilissima rerum hic, aqua H., pulcherrime rerum, maxime rerum H. ljubi moj, moje vse; pesn.: fessi rerum V. od trpljenja utrujeni.

2. reč, stvar, zadeva, predmet = determinativni zaimek nekaj, kaj, to, da se obnovi oz. prikliče v spomin
a) kaka predhodna beseda: vinum ad se importari non sinunt, quod eā re (= vino) … homines effeminari arbitrantur T., multae artes … quibus rebus exculta est hominum vita Ci.
b) kak predhoden pojem: claudus fuit altero pede: quae res (= id, quod to, kar = in to = in ta hiba) aliquid afferebat deformitatis N., quae res ei maturavit mortem N. ta stvar pa = to pa, Dion rem eo perduxit M. jo je prignal do tega, res una solaque H. eno edino (sredstvo); tako lat. redno opisuje neutr. subst. adj. in pron. v tistih (odvisnih) sklonih, v katerih bi se ne ločila od moškega spola, npr. nihil, nullius rei, nulli rei, nullā re; id, eius rei, ei rei, ea re (aliquis, hoc idem itd.); še zlasti v pl. multa, multarum rerum, multis ali bis rebus (dat. in abl.); včasih tudi v acc.: multas res novas (= multa nova) in edictum addidit N. veliko novega. Zato subst. res v takih zvezah nav. ne slovenimo, ampak ga večinoma nadomeščamo z neutr. ob njem stoječega prilastka, npr.: ea res to, de eā re o tem, nulla res nič, utraque res oboje, multae res mnogo, veliko, his (quibus) rebus s tem, od tod, zato, tako, in omnibus rebus v vsem itd., suis rebus consulere N. za svoje (za sebe samega, zase) skrbeti; prim. res cibi = cibus Ph., res Veneris ali res Venereae Ci. = Venus užitek ljubezni, ljubezen.

3. (kolekt.) stvar, stanje, položaj, okoliščine, razmere: auctoritas … adhibeatur ad monendum non modo aperte, sed etiam acriter, si res postulabit Ci., res autem haec est Ci. stvar je pa ta(ka), e re natā Ter. = pro re natā Ci. ali samo pro re L. po okoliščinah, kakor nanesejo okoliščine, glede na okoliščine, in omnibus rebus (v vseh položajih) singulari fuit industriā N., tanta rerum commutatio N. sprememba (obrat) razmer, id ex rebus et temporibus indicari potest N. po časovnih razmerah, glede na časovne razmere, res bene (male) se habet Ci. razmere dobro (slabo) kažejo, dobro je (kaže), slabo je (kaže), res ita se habet Ci. stvar je taka, tako je to; poseb. res adversae neugodne razmere = nesreča, res secundae ugodne razmere = sreča; pesn.: res dubiae V. nevaren položaj, res laetae V., rerum fiducia V. prepričanost, zaupanje v srečo, cardo rerum V. „obratišče“, prelomnica, mejnik usode, res egenae V. nesreča, beda, sunt lacrimae rerum V. za nesrečo, imperitus rerum Ci. razmer, res in suspicionem venit Ci. dvomi se, res in opinione est Ci. misli se, novis rebus (novotarije, državni prevrat) studere Ci., Atheniensium rebus studere N. biti atenskega mišljenja, biti na atenski strani, simpatizirati (držati) z Atenci, rebus Gallicis favere C. biti naklonjen Galcem, podpirati Galce. —

III. (s posebnim poudarkom dejanstvenosti)

1. delo, dejanje, čin: magnas res mari gessit N., conclamant se ituros: clamoremque res est secuta L., res dicta secuta est O. rečeno storjeno, aut consilio aut re iuro Ter., tantarum rerum gloria V., rebus spectata iuventus V. v dejanju (dejanjih, dejansko) preizkušena; poseb. pogosto: res gerere, rem gerere (bene, male) Ci. idr. kako nakano (namero, načrt) izvesti (dognati); occ. (o poveljniku): re bene, male gesta N., C. po srečni, po nesrečni bitki (vojni), arma ante rem nitentia L. pred bojem; zelo pogosto: res gestae dejanja, auctor rerum L. izvrševalec (prim. gerō).

2. dogodek, prigoda, zgoda, dogodivščina, pripetljaj, pripetek, prikazen, pojav, fenomen: res magna L. pomemben dogodek, res nova N., V. idr. pojav, prosperae inopinataeque res N., res dura et regni novitas me talia cogunt V.; occ. res veteres Ci. stari vek, zgodovina, povest(nica): res Italicae N.; v pl.: res populi Romani perscribere L., rerum scriptor L. zgodovinar, zgodovinopisec, povestničar, povestničnik.

3. dejanska stvar, dejstvo: satis est unam rem exempli gratiā proferre N., sine nominibus res notavit N., rerum exempla N. značilna dejstva; occ.: vana missa est vox auguris: exitus illam resque (uspeh) probat O., servus, ut res ipsa declaravit, frugi atque integer Ci.; abstr. dejanstvenost, dejanskost, dejanstvo, resničnost, stvarnost, bitnost, bistvo, bit, vsebina, resnica (poseb. pogosto v naspr. z verbum, vocabulum, nomen idr.): rem opinor spectari, non verbā Ci., causam apud Philippum regem verbo (le po imenu), re ipsā quidem (v resnici pa) apud Polyperchontem iussus est dicere N., populi nomine, re autem verā sceleratissimo latrocinio Ci., res atque veritas ipsa Ci. prava pravcata resnica, rem ipsam putasti Ter. pravo si pogodil, re verā Ci., H., N. = re ipsā Ter., N., Ci. (za)res, resnično, v resnici, res est Pl. res je (to) tako, ut res erat S. kakor je bilo v resnici, hoc (id), quod res est Kom. kakor je v resnici; tudi samo: quod res est Ci. ep., positum esse in re Ci. res biti, quid in re sit Ci. kaj je res; gl. tudi reāpse.

Opomba: Gen. in dat. sg. rēī: Lucr., gen. sg. rei enozložen na koncu verza: Lucr.

róba (blago) goods pl; ware; merchandise; (poedin kos) article

lesena róba wooden ware
mešana róba grocery
oblačilna róba articles pl of clothing
róba v carinskem skladišču bonded goods pl
róba, ki ne gre v prodajo a drug on the market
ničvredna róba shoddy
prvovrstna róba top quality goods pl
kolonijalna róba colonial produce
lončarska róba pottery, hollow ware
prvo (drugo, tretje) razredna róba firsts (seconds, thirds) pl
tekstilna róba textiles pl
volnena róba woollens (ZDA woolens) pl
železna róba hardware
slaba róba inferior goods
subvencionirana róba subsidized goods
dobava róbe supply, purveyance
róba na poti goods in transit
prispela róba deliveries pl
pošiljka róbe (z vlakom, kamionom) consignment, (z ladjo) shipping
pomanjkanje róbe scarcity (ali shortage) of goods (ali commodities)
prodaja, promet róbe turnover of stock
inventura róbe inventory (of goods ali stock)
seznam róbe list of goods
skladišče róbe warehouse, storehouse, (azijsko) godown
izročitev róbe delivery
zaloga róbe stock

surtido sortiran

tienda bien surtida dobro opremljena prodajalna
surtido m sortiment, izbira; sortiranje; zaloga; mrzel mešan narezek
gran (escaso) surtido (trg) bogata (majhna) izbira
tener en surtido imeti v zalogi

tolšča samostalnik
1. (podkožna maščoba) ▸ háj, zsír, zsiradékPo uspešno končanem postu boste ugotovili, da ste izgubili nekaj odvečne tolšče. ▸ A böjt sikeres befejezése után azt fogja tapasztalni, hogy a felesleges zsír egy részétől megszabadult.Na tem območju je veliko število grizlijev, ki nabirajo svojo zimsko tolščo z lovljenjem rib. ▸ A terület nagyszámú grizzlynek ad otthont, amelyek a téli hájukat halfogással szerzik.Jeseni, ko si polhi nabirajo tolščo za zimsko spanje, so do vratu zaposleni z iskanjem hrane. ▸ Ősszel, amikor a pelék a téli álmuk előtt hájat növesztenek, teljesen el vannak foglalva a táplálék keresésével.Debelost, čezmerna količina tolšče na telesu, je med najpogostejšimi boleznimi našega časa. ▸ Az elhízás, azaz a test túlzott zsírtartalma korunk egyik leggyakoribb betegsége.
2. (mlečna maščoba) ▸ tejzsírKapljice tolšče v kozjem mleku so manjše, zato je lažje prebavljivo. ▸ A kecsketej könnyebben emészthető, mivel a benne lévő zsírcseppek kisebbek.

vitamin samostalnik
1. pogosto v množini (organska spojina) ▸ vitaminPretirano znojenje je lahko posledica pomanjkanja vitaminov in mineralov, zlasti magnezija in kalija. ▸ A túlzott izzadást a vitaminok és ásványi anyagok, különösen a magnézium és a kálium hiánya okozhatja.Ko pripravljamo obroke, moramo paziti, da vsebujejo zadostno količino vitaminov. ▸ Az ételek elkészítésekor ügyelnünk kell arra, hogy elegendő vitamint tartalmazzanak.Za pravšnji odmerek vitaminov poskrbi kozarec sveže iztisnjene rožnate grenivke. ▸ A megfelelő vitaminadagról egy pohár frissen facsart rózsaszín grapefruitlé gondoskodik.Solata je bogata z vitamini in minerali, zato je priporočljiva v pomladanskem času. ▸ A saláta vitaminokban és ásványi anyagokban gazdag, ezért fogyasztása a tavaszi időszakban ajánlott.Superhrana vsebuje visoke doze vitaminov, mineralov in antioksidantov ter malo holesterola. ▸ A szuperélelmiszerek nagy dózisban tartalmaznak vitaminokat, ásványi anyagokat és antioxidánsokat, és alacsony a koleszterintartalmuk.Povezane iztočnice: vitamin A, vitamin B, vitamin K, vitamin B12, vitamin H, vitamin F, vitamin P, vitamin D, vitamin B2

2. pogosto v množini (prehransko dopolnilo) ▸ vitaminPila je vroč čaj z medom in jemala vitamine. ▸ Forró mézesteát ivott és vitaminokat szedett.Čeprav jem vitamine, sem bil do zdaj že trikrat bolan. ▸ Annak ellenére, hogy vitaminokat szedek, eddig már háromszor beteg voltam.Mami mi je kupila neke vitamine, ki so kot bonboni in so kar dobri. ▸ Anyu elég jó, cukorkaszerű vitaminokat vásárolt.Če vam po štirih dneh ne bo bolje, lahko dnevni odmerek vitamina povečate na 2000 do 3000 miligramov. ▸ Ha négy nap után sem érzi jobban magát, a napi vitaminadagot 2000-3000 milligrammra emelheti.
Vaša papiga poleg vitaminov zelo verjetno potrebuje še kakšno bolj specialno zdravilo, ki pa ga bo po diagnozi predpisal veterinar. ▸ A vitaminok mellett papagájának valószínűleg speciálisabb gyógyszerekre is szüksége lesz, amelyeket a diagnózis felállítása után az állatorvos fog felírni.

3. pogosto v množini (sadje in zelenjava) ▸ vitaminV tem letnem času priporočamo vsem, naj redno uživajo vitamine oziroma sadje. ▸ Ebben az évszakban mindenkinek azt javaslom, hogy fogyasszon rendszeresen vitaminokat, illetve gyümölcsöt.Zavijte na najbližjo tržnico, se oskrbite z zalogo vitaminov in si z njimi okrepite organizem. ▸ Térjen be a legközelebbi piacra, töltse fel a vitaminkészletét, és erősítse velük a szervezetét!Z mami se enkrat ali dvakrat na teden odpraviva na stričevo njivo, kjer vsaka nabere košaro vitaminov. ▸ Anyuval hetente egyszer-kétszer elmegyünk a nagybácsim mezejére, ahol mindegyikünk összegyűjt egy-egy vitaminkosarat.Na ljubljanskih tržnicah je na voljo pestra izbira vitaminov za preganjanje jesenske gripe. ▸ A ljubljanai piacon az őszi influenza elűzésére vitaminok széles kínálata áll rendelkezésre.
S prvimi pomladnimi sončnimi žarki so tržnice povečale svojo ponudbo vitaminov. Najcenejša so jabolka. ▸ Az első tavaszi napsugarakkal a piacokon megnőtt a vitaminkínálat. A legolcsóbb az alma.

vod|a¹ [ô] ženski spol (-e …)

1. das Wasser
… vode Wasser-
(analiza die Wasseranalyse, curek der Wasserstrahl, cvetenje die Wasserblüte, dotok der [Wasserzufluß] Wasserzufluss, dovajanje die Wasserzufuhr, globina die Wassertiefe, izločevalnik der Wasserabscheider, izpodrinek die Wasserverdrängung, kapljica der Wassertropfen, količina die Wassermenge, količina v čem der Wassergehalt, krogotok der Wasserkreislauf, madež od vode der Wasserfleck, nosač der Wasserträger, onesnaženje die Wasserverschmutzung, pomanjkanje der Wassermangel, die Wasserarmut, poraba der Wasserverbrauch, površina die Wasseroberfläche, pridobivanje die Wassergewinnung, priprava die Wasseraufbereitung, shranjevanje die Wasserspeicherung, temperatura die Wassertemperatur, trdota die Wasserhärte, višina Wasserhöhe, der Wasserstand, vpijanje die Wasseraufnahme, zajetje/zajemanje die Wasserfassung, zaloga der Wasservorrat)
nivo vode der Wasserspiegel
(v krasu Karstwasserspiegel)
odvajanje vode die Entwässerung
zaščita vode der Gewässerschutz

2.
brakična voda Brackwasser
jezerska voda Seewasser
morska voda Meerwasser
sladka voda Süßwasser
slana voda Salzwasser
ledena voda Eiswasser
mineralna voda Mineralwasser ➞ → mineralna voda
ponikajoča voda Sickerwasser
površinska voda Oberflächenwasser
pronicajoča voda Drängewasser
rečna voda [Flußwasser] Flusswasser
stoječa voda stilles Wasser
talna voda Grundwasser
tekoča voda Fließwasser
termalna voda Thermalwasser
vodovodna voda Leitungswasser
zdravilna voda Heilwasser
živa voda Lebenswasser
voda iz izvira Quellwasser
voda iz staljenega snega/ledu Schmelzwasser
voda iz vodnjaka Brunnenwasser

3.
mrzla voda kaltes Wasser, Kaltwasser
topla voda warmes Wasser, Warmwasser
mrzla in topla voda Kalt- und Warmwasser
vroča voda heißes Wasser, Heißwasser, Warmwasser
namizna voda Tafelwasser
neprečiščena voda Rohwasser
pitna voda Trinkwasser ➞ → pitna voda
porabna/tehnična voda Brauchwasser
rabljena voda Spülwasser
sveža voda Frischwasser
tehnična voda Nutzwasser, Brauchwasser
umazana voda Schmutzwasser
voda od kuhanja zelenjave die Gemüsebrühe
voda od pomivanja posode das Spülwasser
voda za čaj Teewasser
voda za gašenje Löschwasser
voda za kopanje Badewasser
voda za oskrbo Versorgungswasser
voda za umivanje Waschwasser

4.
religija blagoslovljena voda Weihwasser
krstna voda Taufwasser

5.
figurativno češpljeva voda kava: der Blümchenkaffee

6.
vode množina Wasser množina, das Wasser
(globinske das Tiefenwasser)
odpadne vode das Abwasser
padavinske vode das Niederschlagswasser, Niederschlagswässer množina
|
to je voda na njegov mlin das ist Wasser auf seine Mühle, das ist Wind in seine Segel
voda mu sega do vratu das Wasser steht ihm bis zum Hals
bati se vode wasserscheu sein
vihar v kozarcu vode ein Sturm im Wasserglas
ne biti vreden pol fajfe vode keinen [Schuß] Schuss Pulver wert sein
do tedaj bo preteklo še dosti vode bis dahin läuft noch viel Wasser den Berg hinunter
piti vodo Wasser trinken, ein Wassertrinker sein
nositi vodo v morje Eulen nach Athen tragen, Wasser in ein Sieb schöpfen, Wasser in die Elbe tragen
ki veže vodo wasserbindend

brez vode wasserlos
potegniti iz vode aus dem Wasser ziehen, auffischen
figurativno kot bi ga/jo iz vode potegnil biti videti: wie aus dem Wasser gezogen

iti na vodo Wasser lassen ➞ → voda²

na vodi auf dem Wasser
pristanek na vodi letalstvo die Wasserung, die Wasserlandung
pristati na vodi letalstvo wassern, zu Wasser gehen, zasilno: notwassern
figurativno čutiti na vodi vorausahnen
smučanje na vodi šport das Wasserskilaufen, der Wasserschisport
tresti se kot šiba na vodi zittern wie Espenlaub

nad vodo über Wasser
držati se nad vodo sich über Wasser halten

ob vodi am Wasser, am Wasserlauf
biti ob vodi figurativno nichts als Wasser zu sich nehmen
ob kruhu in vodi bei Brot und Wasser

iti po vodo Wasser holen
figurativno vrč hodi po vodo, dokler se ne razbije der Krug geht so lange zum Brunnen, bis er bricht

po vodi auf dem Wasser, zu Wasser, transportirati: auf dem Wasserweg
po kopnem in po vodi zu Wasser und zu Lande
medicina hoditi po vodi Wasser treten
hoja po vodi das Wassertreten
plavati po vodi auf dem Wasser treiben, (den [Fluß] Fluss/Bach) hinuntertreiben
potreba po vodi der Wasserbedarf

pod vodo unter Wasser, getaucht
biti pod vodo (poplavljen) unter Wasser stehen, v goboki vodi: unter Wasser sein

strah pred vodo die Wasserscheu

v vodo ins Wasser
pasti v vodo ins Wasser fallen (tudi figurativno)
skoki v vodo šport das Wasserspringen
spustiti v vodo ribe: einsetzen
vlivanje v vodo der [Wasserguß] Wasserguss

v vodi im Wasser
kopati se v mrzli/topli vodi kalt/warm baden
kaljenje v vodi tehnika die Wasserhärtung
počutiti se: kot riba v vodi wie ein Fisch im Wasser
namakati/namočiti v vodi wässern
obstojen v vodi wasserbeständig
(v trdi hartwasserbeständig), wasserfest
prati/umivati v mrzli/topli vodi kalt/warm waschen
topen v vodi wasserlöslich
netopen v vodi wasserunlöslich
zdrav kot riba v vodi pumperlgesund
živeč v vodi/prilagojen življenju v vodi živalstvo, zoologija im Wasser heimisch, wasserlebend

z vodo mit Wasser
bogat z vodo wasserreich
britje z vodo die [Naßrasur] Nassrasur
hlajen z vodo wassergekühlt
jarek z vodo der Wassergraben
preskrba z vodo die Wasserversorgung
(individualna Einzelwasserversorgung, s toplo Heißwasserversorgung)
zasičenost z vodo die Wassersättigung
razredčiti z vodo wässern
reven z vodo wasserarm
stiska z vodo die Wassernot
zdravljenje z vodo die Wasserkur, die Wasserbehandlung (z mrzlo Kaltwasserbehandlung)

za vodo für das Wasser, fürs Wasser
brizgalna za vodo die Wasserspritze
cisterna/posoda za svežo vodo der Frischwassertank
kotel/kotliček za vodo der Wasserkessel
kozarec za vodo das Wasserglas
neprepusten za vodo wasserdicht, wasserundurchlässig
prepusten za vodo wasserdurchlässig
tank za vodo der Wassertank
vedro za vodo der Wassereimer
vrč za vodo der Wasserkrug
zbiralnik za vodo der Wasserbehälter

vôden¹ de(l) agua

vodna gladina (površina) nivel m (superficie f) del agua
vodno gospodarstvo economía f del agua, hidroeconomía f
vodno letalo hidroavión m
vodna moč fuerza f hidráulica
vodna ondulacija (las) ondulación f al agua
vodna oskrba aprovisionamiento m de agua
vodna para (hlap) vapor m de agua
vodno onesnaženje impurificación f del agua, med contaminación f del agua
vodna pot vía f fluvial, vía de navegación interior, canal m
vodni (morski) prevoz transporte m fluvial (marítimo)
vodni pritisk presión f hidráulica
vodna poraba consumo m de agua
vodna ptica ave f acuática
vodna rastlina planta f acuática
vodna sesalka bomba f de agua
vodno srnučanje esquí m acuático
vodno steklo kem silicato m de sodio (ozir. de potasio)
vodni stolpni rezervoar depósito m elevado de agua, cambíja f
vodni šport deporte m náutico
vodni števec contador m de agua
vodna tehtnica (libela) nivel m de aire
vodni tok corriente f de agua
vodna turbina turbina f hidráulica
vodna ura reloj m de agua, clepsidra f
vodna zaloga provisión f de agua
vodni znak marca f de agua, filigrana f
vodne živali animales m pl acuáticos

vrednost [é] ženski spol (-i …) der Wert (barvna Farbwert, carinska Zollwert, celotna/skupna Gesamtwert, cenilna, cenitvena Schätzungswert, Schätzwert, Taxwert, dejanska Ist-Wert, Realwert, delovna Arbeitswert, denarna Geldwert, dodana Mehrwert, drseča Gleitwert, empirična Erfahrungswert, enotna Einheitswert, fiksna Festwert, glasovna Lautwert, hranilna Nährwert, idealna Soll-Wert, imenska, nominalna, nazivna Nennwert, informacijska Informationswert, izmerjena [Meßwert] Messwert, kalorična Kalorienwert, knjižna Buchwert, kurilna Heizwert, lastna Eigenwert (tudi matematika), materialna Materialwert, mejna Grenzwert, menjalna Tauschwert, minimalna Minimalwert, nabavna Anschaffungswert, najmanjša Tiefstwert, Niederstwert, največja Höchstwert, nastavitvena Einstellwert, neodpisana Restwert, neto Nettowert, nominalna Nominalwert, Nennwert, normirana, predpisana Regelwert, notna Notenwert, okvirna/orientacijska Eckwert, orientacijska Richtwert, predmetna Gegenstandswert, prehrambna Ernährungswert, premoženjska Vermögenswert, približna Annäherungswert, pričakovana Erwartungswert, prodajna Verkaufswert, rekreacijska Erholungswert, spominska Erinnerungswert, stavbna Gebäudewert, stvarna Sachwert, številčna Zahlenwert, toplotna Wärmewert, trenutna Zeitwert, tržna Handelswert, Marktwert, umetniška Kunstwert, uporabna Gebrauchswert, Nutzwert, Nutzungswert, vmesna Zwischenwert, blaga Warenwert, novega predmeta Neuwert, pri ponovni prodaji Wiederverkaufswert, točke Punktwert, zavarovalna Versicherungswert, zbiralska Sammlerwert, zlata Goldwert)
srednja vrednost das Mittel, der Mittelwert
določanje/ ugotavljanje srednje vrednosti die Mittelung
približne, orientacijske vrednosti Anhaltswerte množina
absolutna vrednost matematika der Absolutbetrag, absoluter Betrag
funkcija absolutne vrednosti matematika die Betragsfunktion
izguba/izgubljanje vrednosti der Wertverlust, die Werteinbuße
majhne vrednosti geringwertig
navedba vrednosti die Wertangabe
nova določitev vrednosti die Neubewertung
ohranjanje vrednosti die Werterhaltung
povečanje vrednosti der Wertzuwachs, die Wertsteigerung
prenašanje vrednosti die Wertübertragung
pripisovanje prevelike vrednosti die Überbewertung
sprememba vrednosti die Wertänderung
teorija vrednosti die Werttheorie, die Wertlehre
ustvarjanje vrednosti die Wertschöpfung
zakon vrednosti das Wertgesetz
zaloga vrednosti matematika die Wertmenge, der Wertevorrat
zmanjševanje vrednosti die Wertminderung
vrednost Xa narašča/pada X steigt/sinkt im Wert
X ima vrednost … X kommt ein Wert von … zu
pripisovati vrednost Wert legen auf
določiti/ugotavljati srednjo vrednost česa (etwas) mitteln
dvigniti/povečati vrednost česa (etwas) aufwerten
imeti … vrednost -wert haben
(muzejsko Museumswert haben)
imeti trajno vrednost wertbeständig sein
brez vrednosti wertlos
biti brez vrednosti keinen Wert haben, wertlos sein
vzorec brez vrednosti Muster ohne Wert, Probe ohne Wert, die Warenprobe
predstava o vrednosti die Wertvorstellung
po vrednosti dem Wert nach, wertmäßig
carina po vrednosti der Wertzoll
delitev po vrednosti (na apoene) die Stückelung
pod vrednostjo unter dem Wert
pod normalno vrednostjo unterwertig
zavarovan pod dejansko vrednostjo unterversichert
zavarovanje pod dejansko vrednostjo die Unterversicherung
z zmanjšano vrednostjo wertgemindert

widow [wídou]

1. samostalnik
vdova

the widow pogovorno šampanjec
widow's bounty, widow's pension vdovina renta, pokojnina

2. pridevnik
ovdovel

widow lady, widow woman vdova
widow bewitched, grass widow slamnata vdova
widow cruse Biblija vdovin vrč za olje; figurativno neizčrpna zaloga, vir hrane
widow mite Biblija vinar, novčič; figurativno majhno, a od srca dano darilo
widow weeds množina vdovina obleka (noša)

3. prehodni glagol
napraviti za vdovca, za vdovo
figurativno, poetično odvzeti; oropati (koga česa)

to be widowed biti ovdovel(a), postati vdovec (vdova); figurativno biti osirotel, zapuščen
the widowed mother ovdovela mati
to be widowed of a friend izgubiti prijatelja

zalógica (-e) f dem. od zaloga piccola provvista, scorta

zímski winter(-); (vreme) wintry; (arhaično) hibernal

zímski šport(i pl) winter sports pl
zímski športnik winter sportsman
zímsko športno področje winter sports region
zímsko športno središče winter sports centre
zímski čas winter time
zímsko jabolko winter apple
zímska obleka winter clothes pl, winter garments pl, winter dress
zímski plašč winter overcoat pl
zímska oprema winter equipment
zímska pomoč winter relief work
zímska razprodaja winter clearance sale
zímska pravljica winter's tale
zímski semester winter semester
zímsko spanje winter sleep, hibernation
zímsko sadje winter fruit
zímska sezona winter season
zímski sončni obrat winter solstice
zímski večer winter evening
zímski vrt winter garden, conservatory
zímsko vreme wintry weather
zímska zaloga winter stock
zímske zabave winter amusements pl winter pastimes pl
zímsko zdravilišče winter health-resort

zímski d'hiver, de l'hiver, hivernal

zimski dan jour moški spol (ali journéef) d'hiver
zimsko jabolko pomme ženski spol d'hiver
zimski mraz froid moški spol d'hiver
zimska olimpiada (olimpijske igre) olympiade ženski spol (jeux moški spol množine olympiques) d'hiver
zimski plašč manteau moški spol d'hiver
zimsko spanje (zoologija) sommeil hivernal (ali hibernal, hiémal), hibernation ženski spol
zimski šport sports moški spol množine d'hiver
zimski vozni red horaire moški spol d'hiver
zimska zaloga (ozimnica) provision(s)
f(pl) pour l'hiver
zimsko zdravilišče station ženski spol hivernale (ali d'hiver)

zímski de invierno; invernal; invernizo

zimski čas (dan, sadje, žito, vrt) hora f (día m, fruta f, cereales, jardín m) de invierno
zimski večer (semester, solsticij, šport, vozni red) tarde f ozir. noche f (semestre m, solsticio m, deporte m, horario m) de invierno
zimski plašč (dlaka, rokavice) abrigo m (pelaje m, guantes m pl) de invierno
zimsko jabolko manzana f inverniza
zimski mraz frío m invernal (ali del invierno)
zimska rastlina planta f invernal
zimsko spanje letargo m invernal; hibernación f
zimska obleka traje m (ali vestido m) de invierno
zimsko vreme tiempo m invernal (ali invernizo ali de invierno)
zimska poljska dela labores f pl otoñales
zimska zaloga (ozimnica) provisiones f pl para el invierno
zimski športni center centro m de deportes de invierno
zimska olimpiada (olimpijske igre) olimpíada f (juegos m pl olímpicos) de invierno

zlató gold

lov za zlatom gold rush
kopač (kopanje) zlata gold-digger (gold digging)
rudnik zlata gold mine
zlató v palicah bar gold, bullion, ingot gold
kepica, zrno zlata gold nugget
zlata žila medicina piles pl
žila zlata vein of gold
izpiralec (izpiranje) zlata gold-washer (gold-washing)
odtok zlata outflow (ali drain) of gold
zaloga zlata nahajališče zlata goldfield
plačila se morajo izvršiti v zlatu (the) payments are to be made in gold
on se valja v zlatu (figurativno) he is rolling in gold
biti plačan v zlatu to be paid in gold
biti zlata vreden (figurativno) to be worth one's weight in gold
to se ne da plačati z zlatom (figurativno) this is beyond price
govoriti je srebro, molčati pa zlató speech is silver (arhaično silvern), silence is golden
ni vse zlató, kar se sveti all that glitters is not gold, appearances are deceptive