Franja

giogo m (pl. -ghi)

1. jarem; par volov

2. pren. jarem, gospostvo:
imporre il giogo podjarmiti
scuotere il giogo otresti se jarma
giogo maritale zakonski jarem

3. navt. gredeljnica

4. geogr. gorski hrbet; prelaz

harness¹ [há:nis] samostalnik
konjska zaprega; listno brdo pri statvah; nosilno ogrodje pri nahrbtniku; jermenje pri padalu
zgodovina oklep

double harness dvovprega, šaljivo zakonski jarem
figurativno in harness vprežen v delo
to die in harness umreti sredi dela
to get back into harness povrniti se na delo po dopustu
to work (ali run, mark) in double harness delati s partnerjem, imeti partnerja pri delu; figurativno poročiti se, biti poročen

hijo moški spol sin; mladič (živali); potomec; zet; dragec, dragi (prijatelj); pridelek, izdelek, uspeh, posledica

hijo de algo = hidalgo; hijo bastardo, hijo espurio nezakonski otrok
hijo (i)legítimo (ne)zakonski otrok
hijo natural nezakonski otrok, najdenček
hijo político zet
el hijo pródigo izgubljeni sin
hijo de puta lopov, falot
cada hijo de vecino kdor koli
¡hijo de Dios! sveti Jezus!
hijos pl otroci (= sinovi in hčere)
sin hijos brez otrok
Salveda & Hijos Salveda & sinovi

invocare v. tr. (pres. invōco)

1. klicati, prositi

2. prositi, priporočati se (za); rotiti; ekst. želeti:
invocare la clemenza del tribunale prositi za blago razsodbo sodišča

3. sklicevati se (na):
invocare un articolo di legge sklicevati se na zakonski člen

iter m formalnosti, postopek, pot:
iter legislativo zakonski postopek

Iugātīnus -ī, m (iugāre) Jugatín, zakonski bog: Aug.

jar|em¹ moški spol (-ma …) das Joch, -joch (nosilni Tragjoch, traktorski Schlepperjoch, zvona Glockenjoch, figurativno diktature Joch der Diktatur, suženjstva Joch der Sklaverei, tiranski Tyrannenjoch, turški Türkenjoch, zakonski Ehejoch, Joch der Ehe)
ročica jarma der Jocharm
vpreči v jarem ins Joch spannen
nadeti jarem einjochen

járem yoke; (par) team

járem volov a yoke of oxen
pet jármov volov five yoke of oxen; figurativno bondage, slavery, servitude, oppression
zakonski járem yoke of matrimony (ali of marriage), humoristično matrimonial noose, conjugal yoke, double harness
iti, skloniti se pod jármom (o premagancu) zgodovina to pass (ali to come) under the yoke
ječati pod tujim jármom to groan under a foreign yoke
izpreči iz járma to unyoke
vpreči v járem to yoke
nositi, prenašati járem to endure the yoke
držati v jármu (figurativno) to hold in subjection
otresti se tujega járma to shake (ali to throw) off a reign yoke, to get rid of a foreign yoke
járem suženjstva yoke of slavery

járem (-rma) m

1. giogo; ekst. giogo (coppia di buoi aggiogati)

2. pren. giogo, servitù;
ječati pod jarmom gemere sotto il giogo
rešiti se tujega jarma scuotere il giogo straniero
zakonski jarem giogo maritale, matrimonio

3. (drog za prenašanje bremena) giogo

4. teh. (kratek močen prečni nosilec) traversa; avt. asse della ruota

5. (gibljivi del jarmenika) telaio; (oglat okvir pri ročni žagi) telaio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
agr. čelni jarem giogo frontale
navt. krmilni jarem giogo del timone

Joch, der, (-/e/s, -e) jarem; Geographie prelaz; Feldmaß: oral; Baukunst, Architektur traveja; Anatomie ličnica; das Joch der Ehe zakonski jarem; ins Joch spannen vpreči v jarem; unter ein Joch zwingen podjarmiti

joug [žu] masculin jarem (tudi figuré); figuré nadvlada, zasužnjenje

joug du mariage zakonski jarem
mettre sous le joug podjarmiti, zasužnjiti
secouer son joug otresti se jarma
passer, tomber sous le joug des ennemis priti pod nadvlado sovražnikov
tenir sous le joug držati, imeti v jarmu

legal [lí:gəl] pridevnik (legally prislov)
zakonit, postaven, legalen; praven, pravniški
cerkev ki je po Mojzesovih postavah, ki veruje v zveližavnost dobrih del

legal adviser pravni svetovalec
legal age polnoletnost
legal aid pravna pomoč (za reveže)
legal capacity opravilna sposobnost
to take legal proceedings against s.o. uvesti zakonski postopek proti komu
legal procedure zakonski postopek
legal holder zakoniti imetnik
legal tender zakonito plačilno sredstvo

lit [li] masculin postelja, ležišče; (rečna) struga; plast, sloj, ležišče rude; smer (vetra, toka); figuré zakon

lit de mort smrtna postelja
lit nuptial poročna postelja
lit pliant zložljiva postelja
lits-jumeaux zakonski postelji
chambre féminin à un lit, à deux -s eno-, dvoposteljna soba
ciel masculin de lit baldahin nad posteljo
descente féminin de lit predposteljnik
wagon-lits masculin spalni voz
au saut du lit pri vstajanju
enfant masculin du premier lit otrok iz prvega zakona
par lits plast na plast
aller, se mettre au lit iti, leči v posteljo
cloué au lit (figuré) prikovan na posteljo
faire lit à part, deux lits ločeno spati
faire son lit postlati si
garder le lit bolan v postelji ležati
mourir dans son lit umreti naravne smrti
prendre le lit leči v posteljo
comme on fait son lit, on se couche kakor si si postlal, tako boš spal

loi [lwa] féminin zakon, postava; pravo

d'après la loi po, ustrezno zakonu
loi pénale, criminelle kazenski zakon
loi de l'offre et de la demande zakon ponudbe in povpraševanja
loi martiale nagli sod
loi du talion zakon povračila (zob za zob)
loi électorale volilni zakon
loi du milieu (= de la pègre) zakon podzemlja (zločincev, sleparjev ipd.)
loi de la pesanteur zakon težnosti
lois pluriel de la guerre vojni zakon, vojno pravo
disposition féminin, article masculin de loi zakonska določba
dans l'esprit de la loi v duhu zakona
au nom de la loi v imenu zakona
hors la loi izven zakona
infraction féminin aux lois kršitev zakonov
projet masculin de loi zakonski načrt
avoir force de loi imeti zakonsko moč
j'ai la loi pour moi imam zakon (pravico) na svoji strani
enfreindre (ali contrevenir à), transgresser, respecter, observer la loi prekršiti, prestopiti, spoštovati, izpolnjevati zakon
faire loi biti obvezen
je m'en fais une loi to smatram za svojo obveznost, dolžnost
nul n'est censé d'ignorer la loi nepoznavanje zakona ne varuje pred kaznijo
prendre force de loi postati pravnomočen
passer en loi postati zakon
la loi a passé zakon je bil sprejet
promulguer une loi razglasiti zakon
prendre, recevoir, subir la loi de quelqu'un biti odvisen od koga
tourner, éluder la loi obiti zakon
nécessité fait loi sila kola lomi

Māmilius 3 Mamílij(ev), lat. rod iz Tuskula. Poseb. znani so:

1. Octavius Mamilius Tusculānus Oktavij Mamilij Tuskulan (Tuskulski), zet Tarkvinija Ošabnega, padel l. 400 ob Regilskem jezeru: L.

2. L. Mamilius Tusculānus Lucij Mamilij Tuskulan (Tuskulski), l. 400 tuskulski diktator, pozneje rimski državljan: L.

3. C. Mamilius Vitulus Gaj Mamilij Vitul, pretor l. 207: Ci., L.

4. C. Mamilius Limetānus Gaj Mamilij Limetan je kot tr. pl. l. 110 sprožil zakon zoper Jugurtovo podkupovanje: S.; od tod lex Mamilia Ci., S. ali rogatio Mamilia S. Mamilijev zakon, Mamilijev zakonski predlog.

ménage [menaž] masculin gospodinjstvo; domače delo; zakonska skupnost, zakon(ski par), družina; péjoratif, populaire slabo gospodarstvo, nered

de ménage domač, doma narejen
ménage de bouts de chandelle (familier) stiskaštvo
ménage commun, de garçon skupno, samsko gospodinjstvo
ménage désagrégé omajan, razrvan zakon
argent masculin de ménage denar za gospodinjstvo
communauté féminin de ménage gospodinjska skupnost
faux ménage neporočen par
femme féminin de ménage gospodinjska pomočnica
jeune ménage mlad zakonski par
querelles féminin pluriel, scènes féminin pluriel de ménage zakonski prepiri, scene
avoir son ménage, être en ménage imeti lastno gospodinjstvo
entrer en ménage poročiti se
étre en ménage, faire ménage (commun) avec quelqu'un stanovati s kom skupaj, imeti skupno gospodinjstvo
faire le ménage à, de quelqu'un gospodinjiti komu
faire des ménages biti za postrežnico (po hišah)
faire bon, mauvais ménage dobro, slabo se razumeti, složno živeti (v zakonu)
faire ménage à trois živeti v troje (ženska, soprog, ljubimeo)
se mettre en ménage poročiti se
monter sou ménage ustvariti si dom
tenir ménage gospodinjiti
vivre de ménage varčno živeti

mīsceō -ēre, mīscuī, mīxtum in (poznolat.) mīstum (indoev. kor. *mei̯k- mešati; prim. skr. mekṣáyati meša, gr. μίσγω, μείγνυμι (tudi μίγνυμι) mešam, aor. ἔμειξα, aor. pass. ἐμίγην, adv. μίγα, μίγδα pomešano, skupno, združeno, μιγάς -άδος zmešan, pomešan, sl. mesiti, mešati = lit. maišýti = let. màsît, stvnem. miscan = nem. mischen) Sklad: miscere aliquid re, tudi (poseb. metaf.) cum re, redko aliquid alicui rei.

1. mešati, pomešati, zmešati (stvari, ki jih je mogoče zopet razstaviti, temperare = mešati stvari, ki se pomešane ne dajo več razstaviti oz. ločiti): Pl., Lucr., Col., Plin., Vulg., vina faece Falerna ali Falerna melle H., pix sulphure mixta S., mixtā cruor harenā V. = cruor harena mixtus S., vina cum Styge miscenda bibas O., sarkast. = umri!, pulvere campus miscetur V. prah zagrinja poljano, prah vzvihrava s polja; metaf. (z)mešati, zmesiti = združiti (združevati): Plin. iun., Vell., iram cum luctu O., falsa veris Ci., gravitatem modestiae Ci., sacra profanis H. za enako imeti, humanis divina L. mešati, gravitate mixtus lepos N., interdum miscentur tristia laetis O., fors et virtus miscentur in unum V., nec vero finis bonorum ex dissimilibus rebus misceri et temperari potest Ci. zmešati in priravnati (prilagoditi), haec ita mixta fuerunt, ut temperata nullo fuerint modo Ci. tako zmešano, da nikakor ni bilo prav urejeno.

2. (z)mešati = spojiti (spajati), zediniti (zedinjati), združiti (združevati), pridružiti (pridruževati), povez(ov)ati: misceo lacrimis meas cum tuis O., tres legiones in unam T., civitatem nobis L., fletum cruori O., manūs T. podati si desnice, malis bonisque artibus mixtus T. zmes slabih in dobrih lastnosti = inter bona malaque mixtus T., mixto sonantem percutit ore lyram Val. Fl. z vokalno spremljavo, me nemus miscet dis superis H. pridružuje, interea mixtis (pričakovali bi mixtus) lustrabo Maenala nymphis V. pridružen, sanguinem et genus cum aliquo L. po zakonski zvezi, corpus cum aliquā Ci. telesno se združiti (združevati), imeti spolni odnos, mixtum genus V. (o Minotavru) mešanec, pol bik, pol človek, mixta deo mulier V. telesno združena z bogom, toda mixtus matre Sabella V. rojen v mešanem zakonu materi Sabelki; refl. in med.: se miscere viris V. pridružiti se, circa regem miscentur V. zbirajo se okrog kralja, conveniunt Teucri mixtique Sicani V. Tevkri in z njimi Sikani, fors et virtus miscentur in unum V. se združujeta, se povezujeta, m. se alicui O. telesno se (z)družiti s kom, imeti (s kom) spolni odnos; metaf.: alicuius animum cum suo, ut efficiat paene unum ex duobus Ci., curas cum aliquo Sen. ph. deliti s kom; occ. se miscere alicui ali alicui rei družiti se s kom, mešati se, spuščati se v kaj, udeležiti (udeleževati) se česa, biti deležen česa, biti udeležen pri čem: se m. partibus alicuius Vell., se m. hereditati paternae, negotiis Icti.

3. (z)mešati = (z)mesti, (z)mešati, v zmešnjavo spraviti (spravljati), spraviti (spravljati) v nered: cervorum turbam V., miscent se maria V. postaja razburkano, maria caelo ali caelum terramque V. hud vihar vzbuditi; od tod preg.: caelum ac terras m. L. velik hrup zagnati (zaganjati), hudo razgrajati, podobno: quis caelum terris non misceat et mare caelo Iuv.; omnia flammā ferroque m. L. napolniti (napolnjevati), preplaviti (preplavljati), domum gemitu V. tarnati po vsej hiši, moenia miscentur luctu V. žalost se širi po vsem mestu, pacem duello miscuit H. je zamenjal; od tod misceri aliquo ali aliquā re spremeniti (spreminjati), preobraziti (preobražati) se v koga ali kaj: mixtus Enipeo Taenarius deus Pr.; abs.: fallit ubique mixta Venus Stat. Poseb. (v političnem ali nravstvenem pomenu) (z)mesti, (z)mešati, v zmešnjavo spraviti (spravljati), spraviti (spravljati) v nered, vznemiriti (vznemirjati), (raz)rušiti: civitatem Ph., malis contionibus rem publicam Ci., omnia S. vse obrniti na glavo, preobrniti (preobračati), spremeniti (spreminjati), omnia infima summas paria fecit, turbavit, miscuit Ci., plura Ci. vnesti še več nemira, še več zmede, plurima N. veliko zmešnjavo narediti, vse obrniti na glavo, vse spraviti v nered, omnia armis tumultuque Vell., ea miscet et turbat, ut … Ci. dela tako zmešnjavo in tako spletkari, da … , miscent, turbant mores mali Pl.

4. mešaje narediti (delati), pripraviti (pripravljati): alicui miscere mulsum Ci. ep., poculaque inventis Acheloia miscuit uvis V., venenum mixtum in poculo ferre L., lurida terribiles miscent aconita novercae O. strupene pijače iz omeja, Veientana mihi misces Mart.; meton.: pocula alicui O. pijačo; metaf. vzbuditi (vzbujati), povzročiti (povzročati), dvigniti (dvigati), vne(ma)ti, prirediti (prirejati): animorum motūs dicendo miscere Ci., ignes miscent murmura V. mešata se blisk in grom, incendia miscet V. zažiga vse krog in krog, m. proelia V. ali certamina L. ali manūs Pr. spoprije(ma)ti se, coetūs, seditiones T., volnera inter sese miscent tauri V. si zadajajo med seboj (drug drugemu) rane.

Opomba: Soobl. mīscō -ere, od tod imper. miscite: Aug.

móž (-á) m

1. marito:
dober, hud, nezvest marito buono, cattivo, infedele
rajni mož il defunto marito
zakonski mož coniuge

2. uomo:
mož petdesetih let un uomo sulla cinquantina
mož sivih las un uomo canuto

3. (dorasel moški kot nosilec dolžnosti, poklica):
vodilni možje dirigenti
volilni možje elettori
veliki možje i grandi (di una nazione)
črni možje becchini
občinski možje assessori; impiegati del comune
možje zakona i tutori della legge, i poliziotti

4. pren. (moški kot nosilec odločnosti, poguma) uomo:
bodi mož in ne cmera comportati da uomo, non da piagnucolone
ali smo možje ali nismo siamo uomini o caporali
on je figa mož (figamož) è un vigliacco

5. voj. (vojak brez čina) uomo:
bataljon se je boril do zadnjega moža il battaglione si battè fino all'ultimo uomo

6. (pri žrebanju s kovancem) testa:
metati cifra mož fare a testa e croce
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. biti mož beseda essere uomo di parola
biti mož dejanj essere uomo d'azione
biti vsi kot en mož essere tutti come un sol uomo
stati mož pri možu stare stretti come acciughe
igre črni mož guardie e ladri
etn. divji mož babau
gastr. krompirjev mož patate (pressate) con fagioli e ciccioli
etn. povodni mož genio dell'acqua
slamnati mož spauracchio (tudi ekst.)
snežni mož pupazzo di neve
meteor. ledeni možje gelo di maggio

načŕt plan; project; scheme; design; (osnutek) draft, draught

brez načŕta without a fixed plan
po načŕtu according to plan
načŕt pogodbe draft of a contract
učni načŕt syllabus, curriculum
zakonski načŕt bill
načŕt namakanja irrigation scheme
to je šele v stadiju (fazi) načŕta it is not yet out of the planning stage, it is still on the drawing board
delati načŕte to make plans, to plan
izmisliti načŕt to think out a plan
napraviti, zasnovati načŕt to make a plan
izvesti načŕt to carry (ali to follow) out a plan
ne gre mi v načŕt it does not suit my plan
kovati nove načŕte to devise (ali to form) new plans
prekrižati, zmešati komu načŕte to upset someone's plans, pogovorno to upset someone's apple-cart
opustiti načŕt to drop a plan
moj načŕt je padel v vodo my scheme has come to grief (ali arhaično to nought)
vztrajati pri svojem načŕtu to stand by one's plan
odkriti svoje načŕte to disclose one's plans
izdelati načŕt to work out a plan
zmesti načŕte to disarrange (ali pogovorno to mess up) someone's plans
ne doseči načŕta to fail to achieve one's target

načŕt projet moški spol , plan moški spol , ébauche ženski spol , esquisse ženski spol , canevas moški spol , brouillon moški spol

po načrtu selon le plan prévu (ali établi, arrêté), conforme (ali conformément) au plan, selon les prévisions, comme prévu, méthodique(ment), avec méthode, systématique(ment)
brez načrta sans plan arrêté (ali suivi), sans dessein préconçu, sans ordre, sans méthode, au hasard
delovni načrt plan moški spol de travail
gradbeni načrt plan de (la) construction, plan horizontal
načrt mesta plan d'une ville
okvirni načrt plan général (ali de base)
potni načrt projet de voyage
situacijski načrt tracé moški spol général
študijski, učni načrt plan (ali programme) d'études
zakonski načrt projet de loi
izvesti načrt exécuter (ali réaliser) un plan (ali un projet)
kovati načrte forger (ali former) des projets
napraviti načrt faire (ali établir, dresser) un plan
zasnovati načrt concevoir (ali faire, arrêter) un projet (ali un plan)