Franja

asphaltion -iī, n (gr. ἀσφάλτιον) asfaltij, rastl., ki diši po zemeljski smoli, najbrž trolista ali velika modra detelja: Plin.; v gr. pisavi pri Col.

cilj moški spol (-a …)

1. strelski: das Ziel (premični cilj bewegliches Ziel, mimo cilja am Ziel vorbei, čez cilj über das Ziel); -ziel (bližnji Nahziel, leteči Flugziel, na morju Seeziel); Ziel- (iskanje cilja die Zielsuche, naprava za iskanje cilja die Zielsucheinrichtung); (tarča) die Zielscheibe/ Schießscheibe

2. vojska -ziel (bojni Gefechtsziel, nadomestni Ersatzziel, napada Angriffsziel, strateški Kampfziel, vojne Kriegsziel)

3. šport das Ziel (doseči erreichen, iti skozi cilj durchs Ziel gehen, priti v cilj ins Ziel kommen); -ziel (etapni Etappenziel, vmesni Zwischenziel)
na cilj Ziel-
(skok na cilj der Zielsprung, streljanje na cilj das Zielschießen, let na cilj der Zielflug, razdalja na cilju der Zielabstand, sodnik na cilju der Zielrichter, vrstni red na cilju der Zieleinlauf, ravni del proge pred ciljem die Zielgerade, posnetek prehoda skozi cilj das Zielfoto; der Zielfilm)

4. (namen) das Ziel (v življenju im Leben; jasno pred očmi klar vor den Augen)
doseči svoj cilj sein Ziel erreichen; -ziel (dolgoročni Fernziel, glavni Hauptziel, končni Endziel, načrtovalni Planziel, izobraževanja Lehrziel, študijski Studienziel, učni Lernziel, vzgojni Erziehungsziel, zemeljski Erdziel, življenjski Lebensziel)
v svesti si cilja/z jasnim ciljem pred očmi [zielbewußt] zielbewusst
naravnost proti cilju zielsicher
zastavljen cilj die Zielsetzung
(jasno klare Zielsetzung, socialni cilji soziale Zielsetzungen)

5. (načrtovanje)
določitev cilja die Zielvorgabe
(norma/normativ) die Vorgabe

6. pri potovanju: das Ziel (današnji heutiges, mojega potovanja meiner Reise); -ziel (poleta Flugziel, potovanja Reiseziel); namembno mesto potnikov/ pošiljk: der Bestimmungsort, letalstvo die Destination
|
postaviti si cilj sich ein Ziel setzen
doseči cilj pri hoji, vožnji itd.: ans Ziel kommen/gelangen
figurativno doseči cilj das Ziel erreichen
zgrešiti cilj das Ziel verfehlen, figurativno sein Ziel verfehlen, seinen Zweck verfehlen
brez cilja ziellos
usmerjen k cilju zielgerichtet
figurativno k novim ciljem zu neuen Ufern
biti na cilju am Ziel sein (tudi figurativno)
biti končno na cilju endlich am Ziel (angelangt) sein
z določenim ciljem (namenski) gezielt
z jasnim ciljem [zielbewußt] zielbewusst
imeti za cilj gerichtet sein auf
letalstvo imeti za cilj poleta: anfliegen (einen Ort)
postaviti si za cilj sich etwas als Ziel setzen/etwas anstreben/etwas anpeilen

corrimiento moški spol sram, sramežljivost, zardelost; medicina ženska čišča; Čile revmatizem

corrimiento de tierra zemeljski usad, udor

Cyzicos -ī, f: O. (z acc. -on), ali Cyzicus -ī, f: Pr., Fl., ali Cyzicum -ī, n: Mel., Plin.; odvisni skloni z nedoločnim nom.: gen. Cyzici S. fr., acc. Cyzicum Ci., L., S. fr., Vell.; (Κύζικος) Kizik (Cizik), mesto ob južnem obrežju Propontide ob zemeljski ožini, ki veže polotok (Cyzicus) s celino; mesto, ki je slovelo po trgovini in rodovitni okolici, je baje ustanovil neki Cyzicos (-us) Kizik (Cizik), kralj Dolioncev (Dolionēs), Enejev (Aeneus; od tod urbs Aenīdae = Cyzicus: Val. Fl.) sin: Hyg., Mel. — Od tod adj. Cyzicēnus 3 (Κυζικηνός) kiziški (ciziški), iz Kizika (Cizika): Varr. fr., Vitr., Plin.; subst. Cyzicēnī -ōrum, m Kizičani (Cizičani), preb. Kizika (Cizika): Ci., Plin., Suet., T.

čmrlj moški spol (-a …) živalstvo, zoologija die Hummel (maharski Moos-Hummel, kamnjarski Stein-Hummel, njivski Acker-Hummel, travniški Wiesen-Hummel, zemeljski Erd-Hummel)
čmrlj zajedavec Schmarotzerhummel
rastlinstvo, botanika rastlina, ki jo oprašujejo čmrlji die Hummelblume

čuf|a ženski spol (-e …) rastlinstvo, botanika (zemeljski mandelj) die Kaffeewurzel, die Zypermandel

depresija samostalnik
1. (bolezen) ▸ depresszióPovezane iztočnice: klinična depresija, manična depresija, poporodna depresija, velika depresija

2. (obdobje po gospodarski krizi) ▸ depresszió, pangásPovezane iztočnice: velika depresija, velika gospodarska depresija

3. geografija (del kopnega) ▸ depresszió, mélyföldMrtvo morje leži v najnižji zemeljski depresiji. ▸ A Holt-tenger a Föld legmélyebb depresszióját foglalja el.
Siwa leži v depresiji 12 metrov pod morsko gladino in je daleč naokoli znana po svojih dateljnih in olivah. ▸ A Szíva-oázis 12 méterrel a tengerszint alatt található depresszióban fekszik, és a távoli környéken is ismert datolyájáról és olajbogyójáról.
Povezane iztočnice: Katarska depresija

4. meteorologija (vremenski pojav) ▸ depresszió [légnyomási minimum]

dépression [-prɛsjɔ̃] féminin, géographie used, depresija; nizek zračni pritisk, področje nizkega zračnega tlaka; figuré potrtost, pobitost; commerce gospodarski zastoj

dépression de terrain zemeljski used
dépression mentale, nerveuse duševna, živčna depresija
dépression atmosphérique padec zračnega pritiska

dioses moški spol množina poganski bogovi; maliki

los dioses de la tierra zemeljski mogočniki

dob|a [ô] ženski spol (-e …)

1. zgodovine: die Zeit, -zeit (kamena Steinzeit, mlajša kamena Jungsteinzeit, srednja kamena Mittelsteinzeit, stara kamena Altsteinzeit, zgodnja kamena Frühsteinzeit, bakrena Kupferzeit, bronasta Bronzezeit, zgodnja bronasta Frühbronzezeit, halštatska Hallstattzeit, latenska La-Têne-Zeit, železna Eisenzeit; suženjstva Sklavenzeit, fevdalna Feudalzeit; baročna Barockzeit, bidermajerska Biedermeierzeit, cesarstva Kaiserzeit, kolonialna Kolonialzeit, revolucije Revolutionszeit, viteštva Ritterzeit; geografija hladna Kaltzeit, topla Wärmezeit, ledena Eiszeit/Kaltzeit, günška ledena Günzeiszeit, mindelska ledena Mindeleiszeit, riška ledena [Rißeiszeit] Risseiszeit, würmska ledena Würmeiszeit, medledena Zwischeneiszeit/Interglazialzeit/Warmzeit, poledena Nacheiszeit/Postglazialzeit, deževna Regenzeit); religija die Zeit (apostolska apostolische, babilonskega suženjstva der babylonischen Gefangenschaft, Konstantinova Konstantinische …); (čas) die -zeit (junaška/herojska Heldenzeit, krizna/krize Krisenzeit, razcveta/vrhunca Blütezeit)

2. (vek; era, epoha) das Zeitalter (Newtonova Newtons, tehnike der Technik), -zeitalter (atomska Atomzeitalter, bronasta Bronzezeitalter, industrijska Industriezeitalter, računalnikov Computerzeitalter, reformacije Reformationszeitalter, strojev Maschinenzeitalter); die Ära, die Epoche
zlata doba das Goldene Zeitalter (tudi figurativno)

3. (določeni/odrejeni čas) die -zeit (čakalna Karenzzeit, Wartezeit, inkubacijska Inkubationszeit, latenčna Latenzzeit, lovna Jagdzeit, lovstvo varstvena Schonzeit, pomočniška Gesellenzeit, posebna pokojninska Ersatzzeit, preizkusna Erprobungszeit, Probezeit, razvojna Entwicklungszeit, učna Ausbildungszeit, Lehrzeit, zavarovalna Versicherungszeit)
nihajna doba valov: die Laufzeit

4. (obdobje) der Zeitabschnitt (življenjska des Lebens, zgodovinska der Geschichte, zgodovine narave der Naturgeschichte); (razdobje, čas od-do) der Zeitraum, -zeitraum (garancijska Garantiezeitraum)

5.
geološka doba die Formation, (zemeljski vek) das Erdzeitalter

6. medicina die Periode, -periode (iztisnjenja plodu Austreibungsperiode, širjenja Eröffnungsperiode, perinatalna Perinatalperiode)
tehnika ogrevalna doba za zgradbe/stanovanja die Heizperiode

7. trajanje: die Dauer, -dauer (amortizacijska Nutzungsdauer, funkcijska Funktionsdauer, ležalna v bolnišnicah Verweildauer, trajanja Lebensdauer, tehnika vklopna Einschaltdauer)

8.
življenjska doba (starost) das Alter, -alter
(igranja Spielalter, spraševanja Fragealter, deteta Babyalter, otroška Kindesalter, deška Knabenalter, dekliška Mädchenalter, mladostna Jugendalter, odraslosti Erwachsenenalter, starosti Greisenalter)
|
mandatna doba die Amtszeit, die Amtsperiode, die Amtsdauer
obhodna doba astronomija die Umlaufdauer, die Umlaufzeit
poporodna doba medicina das Kindbett, das Wochenbett
zgodovina predmarčna doba der Vormärz
pripravniška doba das Praktikum, das Referendariat, das praktische Jahr
razpolovna doba fizika die Halbwertszeit
vrtilna doba die Umdrehungsdauer, die Umdrehungszeit
življenjska doba die Lebensspanne, die Lebensdauer, človeka: die Lebenserwartung
|
dobe: der Zeit, Zeit-
(dokument das Zeitdokument, pojav die Zeiterscheinung, roman der Zeitroman, slika das Zeitbild)
okus dobe der Zeitgeschmack (tedanje damaliger Zeitgeschmack)
okoliščine tiste dobe die (damaligen) Zeitumstände
kritika dobe die Zeitkritik
s kritiko dobe zeitkritisch
|
nanašajoč se na dobo zeitbezogen
vezan na dobo zeitgebunden
za daljšo dobo auf längere Zeit
za kratko dobo kurzfristig
prelomnica med dobama die Zeitenwende
| ➞ → čas, ➞ → epoha, ➞ → era, ➞ → obdobje, ➞ → perioda, ➞ → razdobje, ➞ → vek

duh² moški spol (duha …)

1. der Geist, -geist (borbeni Kampfgeist, časa Zeitgeist, človeški Menschengeist, ljudstva Volksgeist, osvajalski Eroberungsgeist, pesniški Dichtergeist, pionirski Pioniergeist, samožrtvovanja Opfergeist)
svetovni duh der Weltgeist
figurativno brez duha geistlos
imeti duha Witz haben
iskra duha der Geistesfunken
sila duha die Geisteskraft
svoboda duha die Geistesfreiheit
urjenje duha die Geistesschulung
veličina duha die Geistesgröße
v duhu im Geiste
v duhu komedije komödienhaft
ubog na duhu geistesarm
soroden po duhu geistesverwandt

2. (način mišljenja) der Sinn
v duhu tradicije im Sinne der Tradition
hlapčevski duh der Knechtssinn

3. strah, strašilo: der Geist, das Gespenst; der Spuk
hiša duhov das Geisterhaus
izganjanje duhov/duha der Exorzismus
kraljestvo duhov das Geisterreich
ladja duhov das Gespensterschiff
prikazovanje duha/duhov die Geistererscheinung
svet duhov die Geisterwelt
ura duhov Geisterstunde
zaklinjalec duhov der Geisterbeschwörer
zagovarjanje/zaklinjanje duhov die Geisterbeschwörung
vera v duhove der Gespensterglaube, Geisterglaube
zgodba o duhovih die Gespenstergeschichte, Geistergeschichte
zaklinjanje duhov umrlih die Totenbeschwörung

4.
Sveti duh der Heilige Geist

5. der -geist (gorski Berggeist, gozdni Waldgeist, zemeljski Erdgeist, zračni Luftgeist)
|
zli duh der böse Geist (tudi figurativno)
ubog v duhu arm im Geiste
|
duh veje, kjer hoče der Geist weht, wo er will

earth¹ [ə:ɵ] samostalnik
zemlja; zemljišče; tla; prst, glina, ilovica; kopno; lisičina; ozemljitev

to come back to earth opustiti sanjarjenje; začeti resno misliti
to move heaven and earth prizadevati si na vse pretege
to take earth, to run (ali go) to earth skriti se v lisičino
to run s.o. to earth ugnati koga v kozji rog; zasledovati do dna
why on earth? zakaj zaboga?
down to earth trezno misleč
to sink into the earth v tla se pogrezniti (od sramu)
in the face of the earth na zemeljski površini
no use on earth popolnoma neuporaben, zanič
while he was on earth za njegovega življenja

enterrer [ɑ̃tɛre] verbe transitif pokopati, zakopati, zagrebsti; skriti; figuré napraviti konec (quelque chose čemu); pustiti v pozabi

enterrer un scandale potlačiti, prikriti škandal
enterrer sa vie de garçon slaviti fantovščino
il nous enterrera tous (figuré) on nas bo vse pokopal
un ouvrier a été enterré par un éboulement zemeljski udor je zasul delavca
s'enterrer tout vif (figuré) umakniti se na deželo, v samoto

extendō -ere -tendī -tēnsum in -tentum

I.

1. nape(nja)ti, razpe(nja)ti, iztegniti (iztegovati), raztegniti (raztegovati): Lucr., quam magis extendas, tanto adstringunt artius Pl., extendere brachia, digitos Ci., extensis digitis L., extento capite currere L. (o konjih), maiores pennas nido extendisse H. (o godnih ptičih, katerih peruti so razpete čez gnezdo), per extentum funem ire H. po napeti vrvi hoditi = kaj posebno težkega delati, extendere lineam Plin., extentis tumet uva racemis O., extendere manūs O., Cels., Lact., manum Q., cervicem Vell., cutem mulierum, crura ad longitudinem Plin., aures, labellum Iuv.; refl.: in vacuum poterunt se extendere rami V.; med.: (Cerberus) terga resolvit fusus humi totoque ingens extenditur antro V. se razteza, rex veluti mortuus extendi Cu.; od tod pesn.: Buten … moribundum extendit harenā ali multā porrectum extendit harenā V.

2. širiti, razširiti (razširjati), razprostreti (razprostirati), podaljš(ev)ati, poveč(ev)ati: coepit agros extendere victor H., extendere munimenta castrorum Cu., fastigium totum extendi iussit Cu. izravnati, extendere verba Q., extendi epistulam ali extendi me epistulā Plin. iun. = pismo mi je naraslo, extendere pretium Suet. povišati, fenus in usuras T. denar na obresti dajati in s tem povečevati glavnico; med.: ignis per latos campos extenditur V., extenditur una … per latos acies Volcania campos V., plaga extenta in medio quattuor plagarum (= vroči zemeljski pas) V., iussit extendi campos O.; occ.
a) geogr. raztezati; refl. in med. raztezati se, razprostirati se, segati do … , držati do … : promunturium reliqua extendit in latius Mel.; Asia ad Hellesponticum fretum se extendit, Hispania se in nostrum et Oceanum mare extendit, extendit frons illa ad promunturium, longo rectoque limite extentus (Pontus) Mel.
b) voj. raztegniti, razvi(ja)ti: aciem in radicibus montis L., cornua aciei, aciem latius, agmen ad mare, phalangem in duo cornua, cornua extenta Cu., adversariorum equites sese extendere coeperunt Auct. b. Afr., ex consuetudine classem extendere Front.

3. (časovno) raztegniti (raztegovati), zatezati, podaljš(ev)ati, zavleči (zavlačevati): suam aetatem Pl., pugnam ab hora tertia ad noctem L., ad medias sementem extende pruinas V. daj ji trajati, vivet extento Proculeis aevo H., extendere curas in annum venientem V. raztegniti na prihodnje leto, sua itinera extendere L. podaljšati, itineribus extentis ire L. pomikati se v dolgotrajnih pohodih, nequiquam avidos extendere cursūs V., se magnis itineribus extendit C., ultra tricesimum diem luctus suos extendat Val. Max., extendere vitae spatium Vell., vitam an mortem Sen. ph., labores in horam quintam Mart., consulatum suum, tempus epularum suarum, memoriam sui operibus Plin. iun., in variis sermonibus vespera extenditur Plin. iun. se prebije, preide, extendere bellum Sil., venatu vitam Sil. preživjati se ob lovu, comissationes ad mediam noctem Suet.

— II. pren.

1. pregnati = prek moči gnati, preveč gnati: pecudes vehementer agitare et extendere Col.; supra vires se extendere L. prek svojih moči se napenjati.

2. raztegniti (raztegovati): in Asiam quoque cognitionem L., spem suam in Africam L., dare civitatem (državljanstvo) omnibus Italicis, extendere eam paene usque Alpes Vell. extendere partitionem ultra tres propositiones Q.

3. razširiti (razširjati), razglasiti (razglašati): famam factis V., nomen in ultimas oras H. — Od tod

1. adj. pt. pf. extentus 3
a) v širino se raztezajoč, širok, razsežen, prostran: latius extenta … Lucrino stagna lacu H., castra … quam extentissimā potest valle locat L., extenti oculi Q., campi Sil.
b) zategnjen, zategel: sonus Plin.

2. adv. pt. pf. v komp. extensius: Tert. razsežnejše, obširnejše, ali extentius: Amm. razsežneje, bolj raztegnjeno.

fil [fil] masculin nit; vlakno; sukanec, preja; vrvca; žica

él vod; (voda, življenje) tek, tok; (nož) ostrina, rezilo; (marmor, steklo) žila
fil d'acier, d'antenne, de cuivre, de fer jeklena, antenska, bakrena, železna žica
fil aérien vod nad zemljo
fil d'araignée nit pajčevine
fil de bois lesno vlakno
fil d'Ariane (figuré) sredstvo, ki nas pripelje, ne da bi zašli, do cilja
fil à brocher nit za spenjanje
fil conducteur prevodna žica, figuré vodilna rdeča nit
fil à coudre sukanec
fil électrique električna žica
fil gros dreta
fil de laine peignée, de lin, à repriser, de soie preja, nit iz česane volne, lanu, za krpanje, iz svile
fils de fer barbelés bodeča žica
fil de masse, de (mise à la) terre zemeljski vod
fil occupé žica pod napetostjo
fil à plomb grezilo
fil du rasoir rezilo britve
fil recouvert, garni, guipé prevlečena, oblečena žica
fil retors sukanec
fil télégraphique, téléphonique telegrafska, telefonska žica
fil de la vie nit življenja
fils de la Vierge pajčje niti
boule féminin, pelote féminin de fil klobčičpreje
brin masculin de fil nitka
coup masculin de fil telefonski pogovor
mince comme un fil tenek kot nit
réseau masculin de fil de fer žična ovira
téléphonie féminin sans fil, T. S. F. brezžična telefonija, radio
au fil de l'eau s tokom
au fil des jours, il devenait plus triste dan za dnem je postajal vse bolj žalosten
contre le fil de l'eau proti toku, proti vodi
de droit fil v smeri vlaken blaga
de fil en aiguille po malem počasi, podrobno, od A do Ž
aller de droit fil naravnost proti cilju iti
avoir un fil à la patte (figuré) imeti obveznost (ki bi se je radi znebili)
depuis qu'il a épousé sa cousine, il a un fil à la patte odkar je poročil svojo sestrično, je kot privezan
avoir le fil (figuré) biti zelo prebrisan, familier vse (to) poznati
avoir quelqu'un au bout du fil telefonirati komu
n'avoir pas un fil de sec sur le corps biti do zadnje niti premočen
couper les fils en quatre (figuré) dlako cepiti
développer le fil odvijati žico
donner le fil nabrusiti
donner du fil à retordre à quelqu'un komu preglavice delati
donner un coup de fil à quelqu'un komu telefonirati
(familier) qui est au bout du fil? kdo je pri telefonu?
il est cousu de fil blanc njega je lahko spregledati (spoznati)
faire perdre le fil à quelqu'un koga iz koncepta spraviti
il n'a pas inventé le fil à couper le beurre (figuré) ni iznašel smodnika; brihtnost ni ravno njegova odlika
passer au fil de l'épée do smrti prebosti z mečem
perdre le fil (de son discours) izgubiti nit, zatakniti se (v govoru)
suivre le fil de ses pensées slediti toku svojih misli
suivre le fil d'eau peljati se po reki nizdol
tenir les fils (figuré) imeti niti v rokah, voditi stvar
ne tenir qu'à un fil viseti samo še na nitki

flor ženski spol cvetlica, cvet; laskanje; deviškost, devištvo; medicina mesečno perilo

flor del amor marjetica
flor de azahar oranžno cvetje (zlasti pri poročni slavnosti)
flor de azufre žvepleni cvet
flor de la canela (fig) najboljše, najfinejše
flor de la harina najboljša moka
flor de mayo šmarnice
flor de primavera marjetica
flor de la vida, flor de la edad mladost
pan de flor najboljši kruh
la flor y nata de la sociedad cvet (elita, smetana) družbe
a flor de vodoravno, enako z
a flor de agua komaj se dotikajoč vode, tik nad vodo
a flor de tierra na zemeljski površini
de mi flor sijajen, izvrsten
caer en flor umreti v cvetu let
dar en la flor (de) pravilno zadeti
entender la flor (a) spregledati namere kake osebe
perder la flor odcveteti
quitar, llevarse la flor posneti smetano
tener por flor a/c česa slabega se navaditi
¡esta flor le faltaba al ramo! (samo) še tega se je manjkalo!
flores pl laskanje, pokloni, komplimenti, prazne fraze
flores blancas (med) beli tok

gad moški spol (-a …) živalstvo, zoologija družina: die Otter, die Viper; rod: die Otter (navadni Kreuzotter, rilčasti/laški Aspisviper, mali/kraški Wiesen-/Spitzkopfotter, levantski (gjurza) Levanteotter, bosenski Südosteuropäische Kreuzotter, maloazijski Kleinasiatische Viper, palestinski Palästina-Viper, pirenejski Stülpnasen-Otter, stepski Steppen-Viper, verigasti (jesur) Ketten-Otter, Kettenviper)
drevesni gad Baumviper
gabonski gad Gabunviper (nosorogi Nashornviper)
gad krastačar Krötenviper, Krötenotter (zeleni Grünotter, puščičar Pfeilotter)
rogati gad (cerast) die Hornviper
zemeljski gad Erdotter

gaz [gɑz] masculin plin médecine vetrovi, napenjanje; plinarna

gaz de bois, de chauffage, carburant lesni, kurilni, pogonski plin
gaz pluriel brûlés, de combustion, d'échappement zgoreli izpušni plini
gaz pluriel de combat (militaire) bojni plini
gaz détonant, de houille, d'huile, d'éclairage, toxique pokalni, premogovni, oljni, svetilni, strupeni plin
gaz de gazogène, de générateur, à l'air generatorski plin
gaz hilarant, lacrymogène smejavi, solzilni plin
gaz des marais močvirni plin
gaz moutarde gorčični plin
gaz naturel naravni, zemeljski plin
alerte féminin aux gaz alarm ob napadu s plini
attaque féminin par les gaz napad s plini
chauffage masculin au gaz gretje, kurjenje s plinom
compteur masculin à gaz plinski števec, plinomer
conduite féminin de gaz plinska cev, napeljava
cuisinière féminin; fourneau masculin, réchaud masculin à gaz plinski štedilnik, kuhalnik
intoxication féminin par le gaz zastrupitev s plinom
masque masculin à gaz protiplinska maska
poèle masculin à gaz plinska peč
protection féminin contre les gaz zaščita proti plinom
robinet masculin à gaz plinska pipa
tuyau masculin à gaz plinska cev
usine féminin à gaz plinarna
à pleins gaz z vsem plinom, s polno hitrostjo (tudi figuré)
avoir des gaz (médecine) imeti vetrove
couper les gaz (automobilisme) odvzeti plin
donner du gaz, mettre les gaz (automobilisme) plin dati
passer par la chambre à gaz iti skozi plinsko celico, biti usmrčen s plinom
rouler, marcher pleins gaz zelo hitro iti, drveti

giardino

A) m

1. vrt, park:
giardino pubblico javni park
giardino pensile viseči vrt; vrt na terasi
giardino botanico botanični vrt
giardino d'inverno zimski vrt
giardino zoologico živalski vrt
il giardino delle delizie zemeljski raj

2.
giardino d'infanzia otroški vrtec

B) agg.
città giardino rezidenčna četrt

glissement [glismɑ̃] masculin drsanje, dričanje, polzenje, drsenje

glissement de terrain drsenje zemlje, zemeljski usad
glissement de sens premaknitev pomena (besede)