Franja

pos (zadaj) za

en pos potlej, zadaj za
en pos de ella za njo
ir en pos de iti (zadaj) za kom

práskati (-am)

A) imperf.

1. grattare; graffiare; raschiare:
praskati z nožem po zidu raschiare il muro con un coltello
pren. boj se tistega, ki spredaj liže, zadaj praska guardati dagli ipocriti

2. grattare, crepitare, stridere:
krogle so praskale le pallottole crepitavano
praskati po časopisih scrivere su giornali
praskati po strunah strimpellare la chitarra

3. pog. andare, camminare

B) práskati se (-am se) perf. refl. grattarsi:
praskati se po glavi grattarsi la testa
pren. vulg. praskati se po jajcih grattarsi la pancia
ne praskaj se, kjer te ne srbi non impicciarti negli affari altrui

preklán (-a -o) adj. spaccato, spezzato; bifido; biforcuto:
kača s preklanim jezikom un serpente dalla lingua biforcuta
nositi zadaj preklano krilo portare una gonna con lo spacco posteriore

preobremenjen [ê] (-a, -o) überbelastet, überfordert, samo človek: [gestreßt] gestresst; vozilo ipd.: -lastig (na desni rechtslastig, na levi linkslastig, zadaj hinterlastig)

preobtežen [ê] (-a, -o) überlastet; -lastig (na desni rechtslastig, na levi linkslastig, spredaj vorderlastig, zadaj hinterlastig, hecklastig); slog: ➞ → preobložen

prīmus 3 (praitalsko *prīsmo- iz *pri-is-mo-; superl. k stlat. prī, prīs [iz *pri-is] = prae, sor. s prīscus, prīstinus, prior; prim. tudi pelignijsko Prismu (= Prima), gr. πρίν prej, pred(en))

I.

1. (najbolj) sprednji, prvi: primae naves C., prima pars aedium N., Sen. ph. sprednji del, primi dentes Plin. sprednji zobje, prednjaki; pogosto predik.: primum agmen C. (najbolj) sprednji, prvi del voda, prednja straža, predstraža, prima impedimenta C. sprednji (prvi) del (čelo) prateža, vidimus primam urbem V. prvi del mesta, p. provincia Ci. (najbolj) sprednji del province, p. Persis Cu. (s)prednja Perzija, p. margo ripae Cu. skrajni brežni rob, skrajni rob brega, p. Eburonum fines C. obmejno ozemlje, prima (sc. lingua) ranis cohaeret, intima absoluta a gutture Plin. žabe imajo spredaj prirasel jezik, zadaj ob nebu je prost, primo limine V. spredaj na pragu; preg.: primis labris gustare aliquid Ci. le z robom ustnic po(s)kusiti kaj (dotakniti se česa) = le površno se ukvarjati (pečati) s čim (prim. pod prīmōris); subst.
a) prīmī -ōrum, m prvi (najbolj sprednji) vojaki, prva vrsta (prve vrste) (naspr. ultimi, extremi, postremi): in primis stare N., in primis adesse S., recessum primis ultimi non dabant C., primi hostium Vell. predstraže sovražnikov.
b) prīmum -ī, n (= prīma -ōrum, n: Cu.) prednja vojska, prednja straža, predstraža, čelo: nisi secunda acies in primum successisset L., equites in primo late ire iubet S., provolare in primum L. naprej, navzpred.

2.
a) metaf. prvi: primus gradus honoris Ci., liber N., primae litterae Ci., initium L., inter primam (sc. horam) noctis Plin., primus luendae poenae fuit T. moral je prvi (pre)trpeti kazen, moral se je prvi pokoriti, primus quisque, gl. pod quisque; pogosto predik. pri glag. prvi = najprej: rex primus terram saltu contigit Cu., primus sententiam rogatus S., primus introiit N.; pri pesnikih in v poklas. prozi pogosto = adv. prīmum: cum prima (= cum primum brž ko) examina ducunt V., ut primis (= ut primum brž ko) plantis institerat V., spolia, quae prima (= primum) opima appelata L., primi geniti (sc. porci) Plin.; occ. začenjajoč se: silentium primae noctis L. začenjajoče se (delajoče se, spuščajoče se) noči, primā luce Cu. ob (prvem) svitu, primo vespere C. ali primā vesperā Cu. v (ob) prvem mraku, ko se je (z)večerilo, primā nocte C., N. v (ob) mraku, z nočjo vred, ko se začenja (se je začelo) nočiti, primo mense V. ali anno Col. ali tumultu L. v (na, ob) začetku … , primo adventu Ci. takoj po prihodu; subst. α) prīmum -ī, n začetek: a primo Ci. sprva, od začetka, v (na) začetku, in primo L., Ci. spredaj, v začetku, najprej, ex primo Plin. sprva, od začetka. β) prīma -ōrum, n začetek, prvina: belli L., quia sunt e primis (iz (pra)prvin, pratvarin) facta minutis Lucr., prima naturae Ci. izvirni nagoni; in primis sprva, v začetku: L. ali najprej, pred vsemi: S.; ret.: prima consiliorum T. = prima consilia, prima viae Lucr. = prima via.
b) najimenitnejši, najveljavnejši, najodličnejši, najpomembnejši, najvažnejši, najpoglavitnejši: Ter., L., S., V. idr., homines primi Ci., cum primis aetatis suae comparari N., prima gloriae opera Cu. najznamenitejša, comitia prima (tj. centuriata in tributa) Ci. najimenitnejše, najpomembnejše, najvažnejše; kot subst. m α) prīmus -ī, m najimenitnejši (najveljavnejši, najpomembnejši) mož, prvak, imenitnik, odličnik, veljak, dostojanstvenik: Massiliensium XV primos evocat C., Roscius fuit sui municipii primus Ci., primis urbis placere H.; partes primae ali samo primae Ter., Ci. vloga protagonista, vloga glavnega igralca, glavna vloga; metaf.: primas agere Ci. igrati glavno vlogo, biti prvi, primas deferre Ci. izročiti, prim.: si tibi primas in dicendo partes concesserit Ci. β) prīmae -ārum, f prvo (glavno) darilo, prva (glavna) nagrada: primas ferre Ci., T. dobiti, dare Ci. prisoditi. γ) prīma -ōrum, n prvo mesto: tenere prima V.; ad prima V. posebno, posebej, pred vsem (drugim). —

II. Adverbialne oblike

1. prīmē posebno, posebej, pred vsem (drugim): p. proba fabula Naev. fr., p. cata Pl.

2. prīmiter najprvo, najprej: quin bono animo es? video erepsti primiter de pannibus Pomp. ap. Non.

3. acc. sg. n. prīmum
a) najprvo, vprvo (v prvo), najprej, prvič: Kom., Ci. idr., huic ille p. suasit N.; pogosto v zvezi z omnium: Pl., Ter. idr., p. omnium ipse vigilo Ci. najprej pred vsem drugim; ac p. quidem Ci. in najprej; poseb. pri naštevanju: Ter., L., H., Cu. idr., primum docent esse deos, deinde quales sint, tum mundum ab his administrari, postremo consulere eos rebus humanis Ci., primum … iterum (deinde) N., primum … iterum … tertio Vell.
b) prvič = prvikrat: Pl., Ter. idr., quo die p. convocati sumus Ci., ibi tum p. sacrum Herculi factum L., tum p. arae Paci publice sunt factae N.; pri pt. = takoj: hanc p. veniens plectro modulatus eburno Tib.
c) v zvezi s temporalnimi vezniki ut, cum, ubi, simul, simulac = brž ko, kakor hitro: ut p. vidi Pl., ut p. cessit furor V., ut p. coepit H., ut p. forum attingi Ci. ep., ubi p. Ci., simul p. L., H., simulac p. Ci., cum p. dati sunt iudices Ci., cum Cyrnessia p. moenia disieci O.; primum dum Pl. = primumdum; quam primum Ter., C., Ci., L. čim prej, brž ko (je) mogoče.

4. abl. sg. n prīmō v (na) začetku, sprva, najprej: aliā viā grassabatur quam p. instituerat L., primo quinque naves habuit, postea decem L., redisse primo legiones credunt, postea … C., primo pecuniae, dein imperii cupido crevit S., primo … postremo N., primo … mox L.; neklas. = primum: quam primo … iterum … tertio fugarat N., cum primo L. brž ko, kakor hitro.

5. abl. pl. in prīmīs ali inprīmīs, imprīmīs, pri Ci. tudi cum prīmīs ali cumprīmīs
a) med prvimi; še subst.: in primis omnium Persarum fortis N.; potem adv.: mater in primis lapidem attulit N.
b) (prav) posebno, (prav) posebej, sosebno, pred vsem (drugim): in primis constituerat C., imprimis bene habitavit N., facinus imprimis memorabile T.
c) sprva, najprvo, najprej: imprimis Adherbalem necat, dein omnes S.

prō-terō -ere -trīvī -trītum (prō in terere)

1. (s)treti, (z)meti, (z)mleti, (z)drobiti, (z)drozgati, (po)teptati, potepta(va)ti, steptati, (z)mečkati, hoditi po čem, pohoditi: Pl., Col., Sil., Val. Max., Cl., Amm. idr., frumentum protritum L., arbores protritae T., proterere uvas Stat., florentia arva O., agmina curru V., equitatus hostium nostros aversos (od zadaj) proterere incipit C.

2. metaf.
a) (po)tolči, pobi(ja)ti, poraziti (poražati), pokonča(va)ti (pokončevati), uničiti (uničevati): Vell., Marte Poenos H., aciem hostium T., omnia ferro Iust., inanem urbem O., ver proterit aestas H. premaga (v boju).
b) tako rekoč z nogami (po)teptati, zaničljivo ravnati s kom, do konca zaničevati, ponižati (poniževati), biti žaljiv do koga, (u)žaliti koga: istum proterendum esse et conculcandum Ci., urbem Corn.
c) razbliniti (razblinjati) = pogosto (upo)rabiti (uporabljati): verba a vulgo protrita Gell.; od tod adj. pt. pf. prōtrītus 3 obrabljen, vsakdanji, navaden: verba, oratio Gell.

puppis -is, acc. -im, redko -em, abl. -ī, redko -e, f (etim. nedognana beseda)

1. ladijski krn (krm), krma (naspr. prōra): navem convertere ad puppim Ci., puppes vertere N. krme obrniti = (z)bežati (z ladjami), prosequitur surgens a puppi (od zadaj) ventus euntīs V.; s krmo, v kateri je bilo krmilo, so pristajali, da je bilo pozneje lažje odpluti; od tod: stant litore puppes V., Colchos advertere puppim O. pristati ob bregu Kolhide; pren. o državnih voditeljih in vladarjih: sedebamus in puppi et clavum tenebamus Ci. ep. sedel sem na krmi ob krmilu = uravnaval (usmerjal, vodil) sem državo, vladal sem državi, quam ob rem conscende nobiscum, et quidem ad puppim Ci. ep. stopi na državno ladjo, in sicer na krmo = kot krmar, kot vladar; metaf. šalj. hrbet: puppis pereunda est probe Pl. = šlo mi bo za kožo, stalo me bo kože na hrbtu.

2. sinekdoha ladja: Lucan., Cl. idr., puppes tuae V., inter mille rates tua sit millesima puppis O., puppes pictae H.; kot ozvezdje: Ci. (Arat.).

queue [kö] féminin

1. rep; zadnji del, konec; pecelj, steblo; držaj

queue d'une robe vlečka
queue de billard biljardna palica
queue de l'orage konec, zadnji del nevihte
un habit à queue suknja na škrice
wagon de queue zadnji vagon
queue du cortège zadnji del sprevoda
queue de la guerre ostanki, posledice vojne
en queue zadaj
il est en queue de la classe je med zadnjimi v razredu
la queue de la classe najslabši učenci v razredu
remuer la queue z repom mahati
il s'en est allé la queue entre les jambes odšel je ves osramočen (zmeden, v zadregi)
à la queue leu leu eden za drugim, v gosjem redu
cette histoire n'a ni queue ni têt ta zgodba nima ne repa ne glave
finir en queue de poisson žalostno se končati (o romanu)
commencer, prendre par la queue od zadaj začeti
faire la queue à quelqu'un koga za norca imeti
cette queue n'est point de ce veau-là to ne spada skupaj
tirer le tüable par la queue živeti iz rok v usta

2. vrsta, »rep«

faire queue vrsto narediti
faire la queue v vrsti stati (čakati)
se mettre en queue, prendre la queue postaviti se v vrsto (eden za drugim)
une queue de deux heures dveurno čakanje v vrsti

3. vinski sod (400 l)

râble [rɑbl] masculin

1. (zajčji) hrbet, familier križ (pri človeku)

2. grebljica

tomber sur le râble de quelqu'un napasti koga od zadaj

rear¹ [ríə]

1. samostalnik
zadnji del, zadnja stran, ozadje
pogovorno stranišče
vojska zadnja straža, zadnja četa, zaščitnica; rep (kolone)

at (in) (the) rear of zadaj, izza
at the rear of the house (zadaj) za hišo
to attack the enemy in the rear napasti sovražnika od zadaj
to bring (to close) up the rear vojska biti za zaščitnico, biti na repu kolone
to hang on s.o.'s rear pritiskati od zadaj na koga, biti komu za petami
to place (to put) in the rear postaviti v ozadje

2. pridevnik
zadajšnji, zadnji

remorque [rəmɔrk] féminin vleka, vlačenje (vozila z drugim vozilom, vlačilcem); automobilisme prikolica; marine vlečni kabel

remorque de camion, de camping kamionska prikolica, (stanovanjska) prikolica za taborjenje
remorque latérale (automobilisme) stranska prikolica
être, se mettre à la remorque de quelqu'un (figuré) slepo slediti komu
il est toujours à la remorque (figuré) on vedno zaostaja, ostaja zadaj
prendre en remorque une voiture en panne, un bateau vleči avto v okvari, ladjo

retaguardia, retaguarda ženski spol vojska zadnja straža

a retaguardia z zamudo, zakasnelo
sorprender por la retaguardia od zadaj napasti

retro

pacto de retro (jur) pogodba o zopetnem odkupu
retro de (zadaj) za

retrocarica f voj.
a retrocarica ki se polni zadaj

retroguardia f

1. voj. zaščitnica, zadnja straža:
essere, stare alla retroguardia pren. držati se zadaj, zadržano

2. šport obrambna vrsta

revers [rəvɛr] masculin narobe stran (d'une étoffe blaga); hrbtna stran; druga, slaba stran; figuré (hud) udarec; neuspeh, poraz; nesreča; zavihek, rever; populaire zadnjica; sport odbitje žoge z desno roko na levi strani telesa

revers (de fortune) udarec usode
revers de la main hrbet roke
revers de la médaille (figuré) druga plat medalje, neprijetna stran kake stvari
revers pluriel militaires vojaški porazi
coup masculin de revers udarec, klofuta s hrbtom roke
pantalon masculin, bottes féminin pluriel à revers hlače, škornji z zavihki
smoking masculin à revers de soie smoking s svilenimi reverji
il a éprouvé, essuyé de cruels revers prestal je težke udarce (usode)
prendre à revers napasti od zadaj ali z boka (tudi figuré)

rezagado zaostal

rezagado m zaostajalec, zamudnik
quedarse muy rezagado čisto zadaj ostati

Rücken², der, (-s, -) hrbet (tudi Anatomie); (Rückenseite) hrbtna stran; Geographie von Bergen: sleme; Baukunst, Architektur bei Gewölben: teme; Sport Schwimmen: hrbtno; verlängerter Rücken podhrbtišče/tam, kjer hrbet izgubi pošteno ime; einen breiten Rücken haben imeti širok hrbet; den Rücken stärken/steifen podpirati (koga); den Rücken decken/freihalten kriti hrbet (komu); den Rücken freihaben imeti proste roke; den Rücken kehren obrniti hrbet (komu, čemu); den Rücken beugen ukloniti se; auf den Rücken legen figurativ premagati, prekositi; auf dem Rücken liegen lenariti; hinter dem Rücken za hrbtom ( tudi figurativ ); in den Rücken fallen napasti od zadaj, figurativ skočiti v hrbet; mit dem Rücken zur Wand/an der Wand stehen/kämpfen: biti potisnjen ob zid; kalt/heiß über den Rücken laufen, kalt/heiß den Rücken hinunterlaufen mrzlo/vroče spreletavati/spreleteti (po hrbtu)

Rückseite, die, zadnja stran, zadnji del; bei Stoffen: hrbtna/narobna stran; auf der Rückseite na zadnji strani, (zadaj) za