Franja

znáti to know

znáti na pamet to know by heart
dobro znáti kaj to be A1 at something
ne znam angleško I cannot speak English, I do not know English
znate francosko? do you know French?
znaš igrati šah? can you play chess?
on misli, da vse zna he thinks he knows everything
on zna brati grško he can read Greek
znaš dobro današnjo lekcijo? do you know your lesson for today well?
tega si ne znam razložiti I don't know what to make of it (ali of this)
zelo dobro znáti lekcijo to have the lesson at one's fingertips
ona zna vsaj (najmanj) 5 jezikov she knows at least five languages
znáti (spoznati se na) svoj posel to know one's own business, (žargon) to know one's onions, (pogovorno) to know the ropes, to know what's what

žé adv.

1. già; ormai:
tam je že pomlad, tu je še zima lì è già primavera, qui ancora inverno
vstopnice so že v prodaji i biglietti sono già in vendita

2. (izraža zadostnost povedanega) il solo, un solo; pure:
že ime vse pove il solo nome dice tutto
že majhna raztresenost lahko povzroči nesrečo una pur piccola distrazione può provocare la disgrazia

3. (izraža pripravljenost za kako dejanje) ancora:
bere še že, piše pa ne več per leggere legge ancora, ma non scrive più

4. (izraža prepričanost o čem) bene, pure:
prinesi vina, že veš, katerega portaci del vino, sai bene quale
to pa že lahko narediš zame questo lo puoi pur fare per me

5. (izraža sprijaznjenje s čim) ormai:
zdaj je že tak položaj, da je vsako obotavljanje nevarno la situazione è ormai tale da rendere arrischiato qualsiasi indugio

6. (izraža nejevoljo, v vzkličnih stavkih grožnjo) suvvia, una buona volta, ○:
daj mi že mir e sta' calmo una buona volta!
ti že pokažem (hudiča) te la farò vedere!
jim bom že pokazal skopuha gliene dirò io quattro! Dare del tirchio a me!

7. (v temp. odv.) komaj ... že, kakor hitro ... že (non) appena... che già:
kakor hitro je zaslišal svoje ime, že je planil pokonci appena sentì il suo nome saltò in piedi, che già era in piedi

8. (v adverz. priredju za izražanje pridržka) certo, sì, ○:
piše že, vendar slabo per scrivere scrive, ma male

9. (v nikalnih stavkih poudarja zanikanje) ○, però, poi; proprio no:
kdo gre z njim? Jaz že ne chi va con lui? Io no, Non io

10. že tako (in tako) peraltro, comunque, di per sé:
iskal je delo v podjetju, v katerem so imeli že tako in tako preveč delavcev cercò lavoro in una ditta dove avevano comunque troppi dipendenti

11. (z zaimki in prislovi za izražanje poljubnosti) chi, chiunque, comunque:
ne skrbite, mu bo že kdo pomagal niente paura! Si troverà chi gli darà una mano
bodo že kako opravili tudi brez njega se la sbrigheranno comunque, anche senza di lui

12. (z vpraš. pron. ali adv. poudarja ugibanje) ○, poi:
kdo ga že išče chi è che lo cerca?
kako je že ime tistemu dekletu? com'è che si chiama quella ragazza?

13. če že (v pogojnih stavkih za izražanje pridržka) se proprio:
naj gredo, če že hočejo e vadano, se proprio lo vogliono

14. že ... kaj šele già... figurarsi:
že rahel ugovor težko prenese, kaj šele kritiko mal sopporta un piccolo appunto, figurarsi una critica

15. (izraža sprijaznjenje s čim) ○:
že prav, bom vsaj vedel za drugič e va bene, lo saprò almeno per la prossima volta
kruha bo že il pane non ci mancherà
kakšna je letos letina? Bo že com'è quest'anno il raccolto? Discreto
kako se ti godi? Že gre come va? Mah, discretamente
kako boš živel v takih razmerah? Bo že kako come farai a vivere in queste condizioni? Mah, si vedrà, Mah, spero di farcela

živčnež samostalnik
1. (živčen človek) ▸ idegbajos
Ne pustite se motiti živčnežem, ki tik pred izpitom ponavljajo naučeno snov. ▸ Ne zavartassa magát azoktól az idegbajos emberektől, akik a vizsga előtt ismétlik a megtanult anyagot.

2. neformalno (nepotrpežljiv človek) ▸ ingerült
Veš, kakšna pa je praksa? Da je za tabo vsaj ene 5 živčnežev, ki jim je tudi 60 km/h skozi naselje premalo. ▸ Tudod, hogy néz ki ez a gyakorlatban? Hogy mögötted legalább 5 ingerült ember vezet, akiknek a 60 km/h sebesség sem nem elég gyors lakott területen.

živeti kot grof frazem
(živeti razkošno) ▸ úgy él, mint egy gróf, úgy él, mint Marci Hevesen
"Ni pomembno, na čigav račun jemo in pijemo, pomembno je, da vsaj en dan živimo živimo kot grofje," so odgovarjali drugi. ▸ „Nem fontos, kinek a számlájára eszünk-iszunk, az a lényeg, hogy legalább egy napig urasan éljünk” – felelték rá a többiek.

ἀλλά (advers. coni.) (ἄλλος) 1. za nikalnico: ali, ampak, temveč, nasprotno, razen; ἀλλ' ἢ ampak le, razen, οὐ μόνον – ἀλλὰ καί ne samo – ampak tudi; εἰ μή – ἀλλά γε če (že) ne – pa vsaj. 2. za trdilnimi izrazi: pa, ali, toda; ἀλλ' οὐ in ne, toda ne, niti ne, pa ne; ἀλλ' ὅμως vendar le, ἀλλά τοι pa seveda; ἀλλά γε pa vsaj. 3. a) pred imperativom (posebno v zvezi z ἄγε, ἄγετε): dej, nuj, hajdi, torej!; b) (kot uvodnica nagova ali odgovora): prav! da! ne! toda! 4. zveze: ἀλλὰ γάρ pa vendar, vsaj, sicer, ἀλλὰ μήν pa seveda, da, zares, sedaj pa; ἀλλὰ μέντοι vendar; ἀλλ' ἦτοι a seveda, kaj pa; ἀλλὰ καὶ ὥς pa tudi tako, ipak; ἀλλ' οὐδ' ὥς pa tudi tedaj ne; οὐ μὴν ἀλλά pri vsem tem, ἀλλ' ἦ ali zares; ἀλλὰ δέχομαι dobro, prejmem!

γέ [Et. iz g'e, hrvaško zi: njoj-zi, nem. ch = mi-ch (got. mik = ἐμέ-γε); sor. lat. neg: neg-otium] dor. γά enklitična členica, poudarja predstoječo besedo in se mnogokrat ne prevaja 1. omejuje: vsaj, vendar, sicer. 2. poudarja: celo, prav, ravno. 3. zagotavlja: zares, seveda, kajpada, gotovo; posebno stoji pri odločnem pritrjevanju, lat. quidem, certe: πάνυ γε, σφόδρα γε, ἔγω γε equidem, jaz vsaj; ὅς γε ki namreč, ker pač (lat. quippe qui); ἐάν γε, εἴ γε ako sploh, καί γε in sicer.

γοῦν, ion. γῶν (iz γὲ οὖν) členica, pogosto le krepkejši γέ 1. vsaj, gotovo, vsekako, na primer, tedaj. 2. torej, potemtakem. 3. kajpada, seveda, zares (v odgovorih).

διά-γε vsaj radi NT.

ἔγω-γε poudarjen ἐγώ jaz zase, vsaj jaz.

μέν (gl. μά, μήν) členica, ki ne stoji nikdar v začetku stavka, navadno za besedo, na katero se nanaša 1. okrepljuje ali potrjuje odnosno besedo: res, zares, gotovo, seveda, kajpada, torej; ἦ μέν zares, v resnici, ἐγὼ μέν jaz vsaj, jaz gotovo (kako drugi sodijo, ne vem); ἀλλὰ … μέν pa … toda zares, καὶ μέν in zares, pa vendar, μὴ μέν zares ne, gotovo ne, οὐ μὲν δή pa zares ne, μενοῦνγε da, seveda, εἰ μὲν (δή) ako (torej) zares; včasih se ne more prevesti. 2. stoji korelativno in odgovarja pogosto nastopnemu δέ, μέντοι, ἀλλά in se mnogokrat ne prevaja: sicer … pa; deloma … deloma; ὁ μὲν … ὁ δέ, οἱ μὲν … οἱ δέ, τὸ μὲν … τὸ δέ, τοτὲ μὲν … τοτὲ δέ ta … oni, eden … drugi, to … ono, zdaj … zdaj, μὲν οὖν zato torej; v odgovoru: vsekakor, seveda, zares. 3. a) včasih vežemo mi stavke podredno, dočim so jih Grki vezali priredno: ἦν μὲν σιωπή, φθέγμα δ' ἐξαίφνης τινὸς θώϋξεν αὐτόν ko je vse molčalo, ga je nenadoma nekdo poklical; b) korelativna stavka sta včasih zelo drug od drugega oddaljena; c) členici μέν odgovarja pogosto druga členica, npr. ἀλλά, αὐτάρ, ὅμως, ἔπειτα, καί; κάρτιστοι μὲν ἔσαν καὶ καρτίστοις ἐμάχοντο; ne redko manjka δέ: τὸ μὲν σε πρῶτον ἐγὼν εἰρήσομαι αὐτή.

παράπᾶν adv., nav. τὸ παράπαν popolnoma, docela, povsem, sploh; pri števnikih: vsaj, najmanj.

τρόπος, ὁ (τρέπω) 1. obrat, okret, mer, smer διώρυχες παντοίους τρόπους ἔχουσιν, πάντα τρόπον na vse strani; pl. udarci usode. 2. način, lastnost; bistvo, značaj, način življenja ali mišljenja, vedenje, navada, običaj, kakovost, posebnost χειμῶνος. – adv. τρόπον λόγχης (na način) kakor sulična ost, τὸν αὐτὸν τρόπον na isti način (= τῷ αὐτῷ τρόπῳ); τίνι τρόπῳ, τίνα τρόπον kako? οὐδενὶ τρόπῳ nikakor ne, na noben način, ἐκ παντὸς τρόπου, παντὶ τρόπῳ na vsak način, (κατὰ) πάντα τρόπον vsekako, τρόπον τινά nekako, v nekem oziru, ἐξ ἑνός γε τρόπου vsaj na en način, μετὰ ὁτουοῦν τρόπου na katerikoli način, οὐκ ἀπὸ τρόπου zelo primerno, πάντας τρόπους na vse mogoče načine, ἀπὸ τρόπου neprimerno, πρὸς τρόπου τινός po njegovem mišljenju (želji, okusu).

ὤρα, ion. ὤρη, ἡ [Et. sor. ὁράω, ἑώρων, lat. vereor] skrb, briga, pažnja, ozir, upoštevanje, spoštovanje, ὤραν ἔχω τινός skrbim za koga; ὤραν ποιοῦμαί τινος oziram se na koga, εἰ πατρὸς νέμοι τιν' ὤραν τοῦ καλῶς πράττειν δοκεῖν ako bi se vsaj nekoliko brigal za očeta, da bi si mogli misliti, da se mu godi dobro.

благо² ker, ko;
бери, благо дают vzemi, ko ti že ponujajo;
благо бы ko bi vsaj

крайний skrajen, zadnji; izreden;
по крайней мере vsaj;
в крайнем случае v najhujšem primeru;
к крайнему изумлению v največje začudenje;
крайняя цена zadnja cena

крайность f skrajnost, skrajna sila, skrajna potreba;
в крайности če bo nujno potrebno;
по -ти vsaj

малое ;
без малого skoraj, malone;
самое м. vsaj najmanj

меньший (naj)manjši; (naj)mlajši;
по меньшей мере vsaj

мера f mera; ruska mera ( = 16 kg); ukrep;
в меру kolikor je potrebno;
чувство меры zmernost;
по мере возможности kolikor je mogoče;
принять меры ukreniti vse potrebno;
по крайней мере vsaj, vsekakor;
в меру потребности po potrebi;
высшая м. наказания najvišja izmera kazni;
сверх меры čezmerno;
наблюдать меру zmeren;
меры предосторожности varnostni ukrepi;
м. длины dolžinska mera

плохо slabo;
плохо-плохо vsaj; za skrajno silo;
плохо лежит ni skrito