Franja

smoking [smóukiŋ]

1. samostalnik
kajenje; zadimljenje; prekajevanje

no smoking! kaditi prepovedano; železnica za nekadilce
do you mind my smoking? smem kaditi?

2. samostalnik
kadeč se

smoking hot vroč, da se kar kadi
smoking cap domača čepica (za starejše moške osebe)

steam² [sti:m] prehodni glagol
izpostaviti (kaj) delovanju pare, pariti, kuhati v pari; premikati, voziti (kaj) s pomočjo pare; oskrbeti s paro
pogovorno razburiti (koga), razjeziti
neprehodni glagol
izpuščati paro, delati paro; izparevati, pariti se, kaditi se; gibati se s pomočjo pare; voziti se s parnikom

steaming hot vroč, da se kar kadi
the horses were steaming od konj se je kar kadilo

stifling [stáifliŋ] pridevnik (stiflingly prislov)
zadušljiv, dušeč, zadúšen

stifling air zadušljiv zrak
stifling atmosphere tlačeča atmosfera
stifling hot dušljivo vroč

sustentō -āre -āvī -ātum (intens. glag. sustinēre; gl. opombo k sus-tineō)

1. kvišku držati, pokonci držati, podpreti (podpirati), držati, nesti (nositi): multosque per annos sustentata ruet moles Lucr., fratremque ruentem sustentat dextrā V., (sc. puppis) anceps sustentata diu V. ki se je omahovaje dolgo držala na površju, miles seque et arma vix sustentans Cu., (sc. canis cadaver domini) sustentare conatus Plin., sustentare catenas Vop., Hercule polum sustentante Cl., vela sustentant (sc. navem) Cl.

2. metaf.
a) vzdrževati, držati, podpirati, podkrepljati, podkrepljevati, ohraniti (ohranjati, ohranjevati), ne puščati, da kaj propade (pogine): Vell. idr., bella aliorum auxiliis C., ipsa spes inopiam sustentabat C. upanje je delalo pomanjkanje znosno = upanje je lajšalo pomanjkanje, zaradi upanje je bilo pomanjkanje znosno, quae (sc. spes) fortium civium mentes sustentet Ci., nunc me una consolatio sustentat Ci., sic litteris sustentor et recreor Ci. ep., imbecillitatem valetudinis sustenta et tuere Ci. ep., sustenta et tuere Ci. ep., valetudo sustentatur notitia sui corporis Ci. se ohrani, res publica … magnis meis laboribus et periculis sustentata Ci., eloquentiā sustentatus Ci. podpiran, sustentare parsimoniam patrum suis sumptibus Ci., alicuius tenuitatem ex suis angustiis Ci., amicos fide Ci., per omnes difficultates animo me sustentavi Q., multa virum meritis sustentat fama tropaeis V., Caecina sustentat aciem T. drži vrsto, ne pusti vrsti bežati, Arminius manu, voce, vulnere sustentabat pugnam T.; abs.: sustentare (sc. se) Pl. ohraniti (ohranjati) se v dobrem zdravju (= zdravega).
b) vzdrževati, preživljati, rediti, živíti, hraniti: Plin., Plin. iun. idr., solus omnem familiam sustentat Ter., sustentare se amicorum liberalitate Ci. živeti od darežljivosti prijateljev, ille exercitum Cn. Domitii … suis tectis et copiis sustentavit Ci., idem (sc. aër) spiritu ductus alit et sustentat animantes Ci., eo (sc. frumento) sustentata est plebs L., mutando sordidas merces sustentabatur T.; pren.: sustentare pectora Stat. osvežiti, poživiti, gojiti, negovati.
c) vzdržati, strpeti, prebiti, presta(ja)ti kaj, upirati se, kljubovati, nasprotovati, zoprvati, postavljati se po robu, ustavljati se čemu: quae adhuc sustentabam Pl., vix sustentare posse maerorem suum doloremque Ci., aegre is dies sustentatur C. s trudom (komaj) so zdržali ta dan (sc. bil je hud (vroč) dan), pecore … adacto extremam famem sustentare C. lajšati, tolažiti, hostium vim S., instantem V., bellum Vell., aciem diu, hostem, hostium saevitiam T., impetus legionum T., Auct. b. Hisp., procellas invidiae Cl., sustentavit tamen aliquandiu (sc. morbum) Suet. (po drugih je pomen sustentavit abs. = vzdržal se je (sc. v času bolezni)); abs. (v boju) držati se, vzdržati: nec, nisi in tempore subventum foret, ultra sustentaturi fuerint L., aegre eo die sustentatum est C. komaj so vzdržali ta dan, komaj so se držali tega dne.
d) držati, udrž(ev)ati, zadrž(ev)ati, ovreti (ovirati), ustaviti (ustavljati), zatezati (zatezovati), zategniti (zategovati), zavleči (zavlačevati), odložiti (odlagati): suos S., milites Iugurthini paulisper ab rege sustentati S., sustentare aciem Auct. b. Afr., id (sc. malum) opprimi sustentando ac prolatando nullo pacto potest Ci., sustentare aedificationem ad tuum adventum Ci. ep., Teucros telis V., sustentata Venus gratissima O. dolgo zadrževani užitek ljubezni.

termofor samostalnik
(grelni pripomoček) ▸ termofor, ágymelegítő

tilleul [tijœl] adjectif lipove (zelene) barve; masculin, botanique lipa; lipov les; lipovo cvetje; lipov čaj

infusion féminin de tilleul lipov čaj
boire un tilleul bien chaud izpiti vroč lipov čaj

Tom, tom [tɔm]

1. (skrajšano za Thomas)
Tomaž

Tom, Dick and Harry katerekoli osebe, navadni ljudje
Tom Thumb kot palček velik fantek
Tom and Jerry figurativno (vroč, močan) jajčni grog

2.

tom samec (pri živalih)
tom cat maček
tom turkey puran

ūrō -ere, ūssī, ūstum (nam. *euso > *ūsō; indoev. kor. *eus-, *us-, *(e)u̯es- žgati; prim. skr. ṓṣati žge, uṣṇaḥ vroč, topel, uṣṭaḥ žgan = lat. ustus, gr. εὕω [z aor. εὗσαι] palim, srednjevisokonem. usele, üsele žerjavica; sem lahko najbrž uvrstimo tudi lat. Vesuvius)

1. (v)žgati (vžigati), sežgati (sežigati), zažgati (zažigati), (s)kuriti, (s)paliti: Plin., Lucr., Lact. idr., dona, stipulam flammis V., picem et ceras O. ali nocturna in lumina cedrum V. ali in usum nocturni luminis T. sež(i)gati, zaž(i)gati kot svetivo, hominem mortuum Tab. XII ap. Ci., uri se patiuntur Indi Ci. se pustijo žgati soncu, ignis urit domos H. uničuje, ustis navibus H., periculum, ne Appio suae aedes urerentur Ci. da se ne bi vžgala (vnela), urenda filix H. vredna, da se sežge, zona usta Macr. vroči pas, calx urit Plin. ogreje (ogreva) (kot zdravilo). Od tod subst. pt. pf.
a) ūsta -ae, f žgana okra, starejše žgana zemeljska rumenica: Plin., Vitr.
b) ūstī -ōrum, m opečen(c)i, ožgan(c)i, opaljen(c)i: Plin.

2. occ.
a) kot medic. t.t. žgati = zdraviti z ognjem: quod reliquo corpori noceat, id uri patimur Ci., si uri non potest vulnus Cels., quoties quid ustum est Cels.
b) kot slikarski t.t. (barve) vžgati (vžigati), enkavstično (na)slikati: picta coloribus ustis puppis O.; prolept.: tabulam coloribus O.
c) s sežiganjem (z ognjem) pokončati (pokončevati, pokončavati), požgati (požigati), (o)pustošiti, razdeti (razdejati), uničiti (uničevati) ipd.: urendo populandoque gesserunt bella L., vastare, urere, trahere praedas T., urere Carthaginis arces H., urbes hostium T., terram urere vicos exscindere Cu., Numidae sociorum agros urebant L., vastatur, uritur Gallia Ci., pestilentia urens urbem L.

3. metaf.
a) žgati, sušiti, osušiti (osuševati), posušiti, izsušiti (izsuševati), (o)smoditi, prižgati (prižigati): solum O., (sc. sol) terras ignibus urit O., partes (sc. terrarum) calore uruntur Ci., arista solibus usta O., sitis usserat herbas O., sitis urit fauces (sc. guttur) O., (sc. cicer) urit solum, fimum suillum urit vineas Plin., dysenteria si urit Plin.; pass.: ora visceraque penitus uruntur Cu. so suha; pren.: febribus uror anhelis O. dušeča vročica me tare; pesn.: urit lini campum seges, urit avenae, urunt papavera V. izsušuje(jo); occ. (o mrazu) (o)smoditi, povzročiti (povzročati), da kaj zmrzne ali pozebe, (po)žgati; v pass. tudi = zmrzovati: iis, quae frigus usserit, remedio sunt Plin., ustus ab assiduo frigore Pontus O. ki ga tare večni mraz, herba per nives usta O. pozebla; venatores in montibus uri se patiuntur Ci. zmrzujejo, Scythae continuis frigoribus uruntur Iust. neprestano zmrzujejo.
b) povzročiti (povzročati) skeleč (pekoč) občutek, ožgati (ožigati), (o)žuliti, otisniti, otiščati (otiskati), (o)drgniti, raniti (ranjati, ranjevati), tiščati, težiti: cum aculeus sagittae aut glandis abditae introrsus tenui vulnere in speciem urit L., uri virgis H., loris non ureris H., lorica urit lacertos Pr., urunt iuga prima iuvencos O., calceus, si minor pede erit, uret H., ea (sc. terebra) non urit Col., si te meae gravis uret sarcina chartae H.; metaf. peči, težiti, nadlegovati, vznemirjati, mučiti: urit Venerem Iuno V. misel na Junono peče (muči) Venero, eos bellum Romanum urebat L., quo (sc. bello) Italia urebatur L., Aetolos assiduo labore urente L., populum gravis urebat annona Vell., quidam in quaslibet aures, quidquid illos urit (kar jih teži), exonerant Sen. ph.
c) (ljubezen, strast) komu vne(ma)ti, razvne(ma)ti koga; v pass. vne(ma)ti se, razvne(ma)ti se, (v ljubezni) (vz)plamteti (za koga): urit me Daphnis V. ali Glycerae nitor H., amor urit me V.; pass.: uritur Dido V., quid in hospite ureris? O.; (o strasteh, čustvih, afektih): quod urit invidiam L. ali urit fulgore suo, qui praegravat H. vnema (vzbuja) skelečo zavist, mala, quibus uror, torreor, vexor Arn., (sc. mulierum) delicias et panniculus bombycinus urit Iuv., meum iecur urere bilis H. = grabila me je jeza, uro hominem Ter. jezim ga, id nunc his cerebrum uritur, me esse … Pl. zdaj jih jezi to, da … ; v pozitivnem pomenu: urere aliquem avorum laudibus Val. Fl. spodbujati koga k posnemanju …

ventilazione f

1. agr. vejanje

2. tehn. ventilacija, zračenje, prezračevanje:
ventilazione artificiale, meccanica, naturale, termica umetno, mehansko, naravno, toplotno prezračevanje

3. gradb. ventilacija

4. fiziol., med. ventilacija

5. meteor. ventilacija, gibanje zraka:
una giornata calda, senz'ombra di ventilazione vroč dan, brez najmanjše sapice

vitamin samostalnik
1. pogosto v množini (organska spojina) ▸ vitaminPretirano znojenje je lahko posledica pomanjkanja vitaminov in mineralov, zlasti magnezija in kalija. ▸ A túlzott izzadást a vitaminok és ásványi anyagok, különösen a magnézium és a kálium hiánya okozhatja.Ko pripravljamo obroke, moramo paziti, da vsebujejo zadostno količino vitaminov. ▸ Az ételek elkészítésekor ügyelnünk kell arra, hogy elegendő vitamint tartalmazzanak.Za pravšnji odmerek vitaminov poskrbi kozarec sveže iztisnjene rožnate grenivke. ▸ A megfelelő vitaminadagról egy pohár frissen facsart rózsaszín grapefruitlé gondoskodik.Solata je bogata z vitamini in minerali, zato je priporočljiva v pomladanskem času. ▸ A saláta vitaminokban és ásványi anyagokban gazdag, ezért fogyasztása a tavaszi időszakban ajánlott.Superhrana vsebuje visoke doze vitaminov, mineralov in antioksidantov ter malo holesterola. ▸ A szuperélelmiszerek nagy dózisban tartalmaznak vitaminokat, ásványi anyagokat és antioxidánsokat, és alacsony a koleszterintartalmuk.Povezane iztočnice: vitamin A, vitamin B, vitamin K, vitamin B12, vitamin H, vitamin F, vitamin P, vitamin D, vitamin B2

2. pogosto v množini (prehransko dopolnilo) ▸ vitaminPila je vroč čaj z medom in jemala vitamine. ▸ Forró mézesteát ivott és vitaminokat szedett.Čeprav jem vitamine, sem bil do zdaj že trikrat bolan. ▸ Annak ellenére, hogy vitaminokat szedek, eddig már háromszor beteg voltam.Mami mi je kupila neke vitamine, ki so kot bonboni in so kar dobri. ▸ Anyu elég jó, cukorkaszerű vitaminokat vásárolt.Če vam po štirih dneh ne bo bolje, lahko dnevni odmerek vitamina povečate na 2000 do 3000 miligramov. ▸ Ha négy nap után sem érzi jobban magát, a napi vitaminadagot 2000-3000 milligrammra emelheti.
Vaša papiga poleg vitaminov zelo verjetno potrebuje še kakšno bolj specialno zdravilo, ki pa ga bo po diagnozi predpisal veterinar. ▸ A vitaminok mellett papagájának valószínűleg speciálisabb gyógyszerekre is szüksége lesz, amelyeket a diagnózis felállítása után az állatorvos fog felírni.

3. pogosto v množini (sadje in zelenjava) ▸ vitaminV tem letnem času priporočamo vsem, naj redno uživajo vitamine oziroma sadje. ▸ Ebben az évszakban mindenkinek azt javaslom, hogy fogyasszon rendszeresen vitaminokat, illetve gyümölcsöt.Zavijte na najbližjo tržnico, se oskrbite z zalogo vitaminov in si z njimi okrepite organizem. ▸ Térjen be a legközelebbi piacra, töltse fel a vitaminkészletét, és erősítse velük a szervezetét!Z mami se enkrat ali dvakrat na teden odpraviva na stričevo njivo, kjer vsaka nabere košaro vitaminov. ▸ Anyuval hetente egyszer-kétszer elmegyünk a nagybácsim mezejére, ahol mindegyikünk összegyűjt egy-egy vitaminkosarat.Na ljubljanskih tržnicah je na voljo pestra izbira vitaminov za preganjanje jesenske gripe. ▸ A ljubljanai piacon az őszi influenza elűzésére vitaminok széles kínálata áll rendelkezésre.
S prvimi pomladnimi sončnimi žarki so tržnice povečale svojo ponudbo vitaminov. Najcenejša so jabolka. ▸ Az első tavaszi napsugarakkal a piacokon megnőtt a vitaminkínálat. A legolcsóbb az alma.

zrak moški spol (-a …) die Luft (dovajani Zuluft, gorski Bergluft, hladni Kaltluft, izdihani Ausatmungsluft, morski Meeresluft, Seeluft, obtočni, krožeči Umluft, odhodni, izrabljeni Abluft, pihani Gebläseluft, podeželski Landluft, segreti die Heißluft, sekundarni Zweitluft, stisnjeni Druckluft, sveži Frischluft, topli Warmluft, višinski Höhenluft, vpihavani Blasluft, vroči Heißluft, zatohel Kellerluft, zgorevni/zgorevalni Verbrennungsluft, zgoščeni, stisnjeni [Preßluft] Pressluft, zimski Winterluft, v prostoru Raumluft, v sobi Zimmerluft); rudarstvo das Wetter; tehnika der Wind
čist zrak reine Luft (tudi figurativno)
potreben zrak der Luftbedarf
slab zrak schlechte Luft
zrak sklopke tehnika das Kupplungsspiel
stisnjen zrak tehnika die Pressluft
raketomet na stisnjen zrak die Pressluftkanone, Luftdruckkanone, pneumatischer Minenwerfer
raketa zrak-zemlja vojska die Luft-Boden-Rakete
raketa zrak-zrak die Luft-Luft-Rakete
zrak je čist die Luft ist rein
izsesati zrak iz (etwas) leerpumpen
pihati/spuščati zrak v tehnika (etwas) anblasen
vpihavati vroč zrak tehnika heißblasen
ki lahko dihajo zrak luftatmend
ki vsebuje zrak lufthaltig
… zraka Luft-
(čiščenje die Luftreinigung, dostop/vstop der Luftzutritt, dovajanje/dovod die Luftzufuhr, die Lufteinlauf, die Luftzuleitung, die Luftzuführung, der Luftzutritt, svežega zraka die Frischluftzufuhr, gibanje die Luftbewegung, gostota die Luftdichte, grelnik der Lufterhitzer, izmenjava, kroženje die Luftumwälzung, izpust der [Luftablaß] Luftablass, količina die Luftmenge, kontrola die Luftüberwachung, kroženje der Luftumlauf, odsesavanje die Luftabsaugung, odvod der Luftabzug, ohranjanje čistosti die Luftreinhaltung, onesnaženje/onesnaževanje die Luftverunreinigung, Luftverschmutzung, pomanjkanje der Luftmangel, požiranje medicina das Luftschlucken, predgrelnik der Luftvorwärmer, regulator der Luftregler, speljava die Luftleitung, sprememba die Luftveränderung, der Luftwechsel, temperatura die Lufttemperatur, utekočinjenje die Luftverflüssigung, vdor hladnega der Kaltlufteinbruch, vlaženje die Luftbefeuchtung, vlažilnik der Luftbefeuchter, vlažnost die Luftfeuchtigkeit, vsebnost der Luftgehalt, vstop der Lufteintritt, vstop svežega der Frischlufteintritt)
odvod zraka die Entlüftung
pravica luči in zraka pravo das Fensterrecht

iz zraka aus der Luft
vojska dejstvovanje iz zraka die Lufteinwirkung
ogled iz zraka die Sichtung
oskrba iz zraka die Luftversorgung
pogled iz zraka die Luftansicht
posnetek iz zraka die Luftaufnahme

na zrak an die Luft
iti na svež zrak frische Luft schöpfen
odpeljati se na zrak ins Freie fahren

na zraku an der Luft, in der Luft
kaljenje na zraku tehnika die Lufthärtung
obstojen na zraku luftbeständig
sušenje na zraku die Lufttrocknung
sušen na zraku luftgetrocknet

po zraku in der Luft, durch die Luft, transport: auf dem Luftweg
jadranje po zraku der Segelflugsport
letenje po zraku der Flug, (jahanje na metli) der Hexenritt
leteti po zraku (durch die Luft) fliegen
nositi po zraku listje: durch die Luft wirbeln
potreba po zraku der Luftbedarf
mahanje po zraku figurativno ein Schlag ins Wasser

v zrak in die Luft
strel v zrak der [Warnschuß] Warnschuss
dvigovati/metati v zrak in die Luft werfen, listje: aufwirbeln, kamenje pri eksploziji ipd.: aufschleudern
odleteti v zrak (eksplodirati) in die Luft fliegen
vreči v zrak in die Luft werfen, z eksplozijo: in die Luft sprengen/jagen
zleteti v zrak auffliegen (tudi živalstvo, zoologija)

v zraku in der Luft, letalstvo, živalstvo, zoologija im Flug
boj/bojevanje v zraku der Luftkampf
eksplozija v zraku die Luftexplosion
premoč v zraku die Luftüberlegenheit
oblast/prevlada v zraku die Luftherrschaft
zvok v zraku der Luftschall
živeč v zraku luftlebend
biti v zraku in der Luft liegen (tudi figurativno)
zavohati, da je nekaj v zraku Lunte/den Braten riechen

z zrakom mit der Luft
balon s segretim zrakom der Heißluftballon
čiščenje s stisnjenim zrakom die Druckwindreinigung
ki je v stiku z zrakom luftbestrichen
napolnjen z zrakom luftgefüllt
ogrevanje s toplim zrakom die Warmluftheizung
pištola z vročim zrakom die Heißluftpistole
kopel z vročim zrakom das Heißluftbad
ogrevanje s toplim zrakom die Luftheizung
zdravilišče z zdravilnim zrakom der Luftkurort
žilavenje z zrakom tehnika das Windfrischen

za zrak für die Luft, Luft-
jeklenka za stisnjen zrak die [Preßluftflasche] Pressluftflasche
cev za zrak der Luftkanal, das Luftrohr, pri potapljaški maski: der Schnorchel
kanal za zrak der Luftkanal
kompresor za zrak der Luftpresser, Luftkompressor
pomožni rezervoar za zrak der Hilfsluftbehälter
puhalo za zrak das Luftgebläse
posoda za stisnjeni zrak der Druckluftbehälter
reže za zrak der Lufteintritt
šoba za zrak die Luftdüse
ventil za dovajanje zraka das [Lufteinlaßventil] Lufteinlassventil
ventilator za sveži zrak das Frischluftgebläse
za stisnjeni zrak Druckluft-
(zavora die Druckluftbremse)
neprepusten za zrak luftdicht, luftundurchlässig
prepusten za zrak luftdurchlässig, (zračen) atmungsaktiv
neprepustnost za zrak die Luftundurchlässigkeit
prepustnost za zrak die Luftdurchlässigkeit
hlastati za zrakom nach Luft schnappen

zrák (-a) m

1. aria; knjiž. etere; pesn. aere;
plast zraka okoli zemlje lo strato d'aria attorno alla terra, l'atmosfera che circonda la terra
mrzel, redek, suh, vlažen, vroč zrak aria fredda, rarefatta, asciutta, umida, calda
z dimom, z vlago nasičen zrak aria satura di fumo, di umidità
onesnaženi zrak aria inquinata
klimatizirani zrak aria condizionata
komprimirani zrak aria compressa
gibanje, kroženje zraka il movimento, la circolazionie dell'aria
gostota, temperatura, tlak zraka densità, temperatura, pressione dell'aria; densità atmosferica
celinski, polarni, tropski zrak aria continentale, polare, tropicale
morski, planinski zrak aria di mare, di montagna
voj. napad iz zraka attacco aereo
pogled iz zraka veduta aerea
iti na zrak uscire all'aperto
igrati se na zraku giocare all'aria aperta
na zraku sušiti kože, les seccare le pelli, il legno all'aria

2. pren. (nič, ničevost) vento
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pogledati, če je zrak čist vedere se l'aria è libera
pomeniti komu toliko kot zrak non importare niente (di qcn.)
po zaporu spet dihati svoboden zrak godere la libertà dopo anni di prigione
od zraka se ne da živeti d'aria non si può campare
narediti luknjo v zrak fare un buco nell'acqua, fallire
iti v zrak esplodere
pognati, poslati, spustiti kaj v zrak far saltare in aria qcs.
vsak dan spustiti trideset cigaret v zrak fumarsi ogni giorno trenta sigarette
ves dan zijati v zrak starsene tutto il giorno col naso per aria
hiteti, da vse frči v zrak lavorare di gran lena
biti v zraku essere nell'aria, essere appena avvertibile, stare per accadere
pomlad visi v zraku primavera brilla nell'aria (Leopardi/Zlobec)
potovanje visi v zraku il viaggio, la gita è in forse
trditve visijo v zraku tesi campate in aria
residualni zrak aria residua
med. zrak v lobanji pneumoencefalo
meteor. jedro hladnega zraka nucleo di aria fredda
prodor hladnega zraka afflusso di aria fredda
voj. raketa zrak-zrak missile aria-aria

žar|ek⁴ (-ka, -ko) (jarek) glühend, hell; (vroč) brennend

žeht|eti [é] (-im) (biti vroč) glühen; soparica: dampfen

αἴθω (samo pr. in impf.) [Et.: kor. aidh, idh, goreti, svetel biti; odtod gršk. αἶθος ogenj, požar; αἴθων, αἶθοψ žareč, svetel; ἰθαρός čist, veder, jasen, αἰθήρ zrak (= jasno nebo), αἴ-θουσα svetel prostor, dvorana itd., lat. aedes. soba, hiša (= kraj domačega ognjišča), slov. isteja, isteje (iz idh-sto), lat. aestas (iz aidh-st-) vroč čas, poletje] 1. act. a) trans. za-, sežigam (po)palim, pustošim z ognjem; b) int. gorim, svetim, plapolam. 2. pass. vnamem se, gorim, plamtim; ἔρωτι od ljubezni sem vnet.

ἀνα-φλέγω vnemam; pass. vnamem se, razgrejem se, postanem vroč.

διά-θερμος 2 zelo vroč, razgret, goreč, nagel.

ζεστός 3 (ζέω) vrel, vroč NT.

θαλπιάω ep. = θάλπω sem topel, vroč.

θερμαίνω [aor. ἐθέρμηνα] o-, razgrejem, razpalim, razbelim, sežgem; pass. (raz)grejem se NT, postanem vroč; pren. ἐλπίσιν κεναῖσιν θερμαίνομαι prazni upi mi ogrevajo srce.