Franja

coodibilis -e vse mržnje vreden: Eccl.

coupable [kupabl] adjectif kriv; kazniv; graje, obsodbe vreden; masculin krivec, storilec

plaider coupable priznati se za krivega
se rendre coupable de quelque chose zakriviti, zagrešiti kaj
oubli masculin coupable obsodbe vredna pozabljivost

covetable [kʌ́vitəbl] pridevnik
zaželen; poželenja vreden

credibile agg.

1. verjeten; verodostojen

2. zaupanja vreden; zanesljiv

creditable [kréditəbl] pridevnik (creditably prislov)
hvalevreden, neoporečen, spoštovanja vreden (to za)
sposoben, ki lahko dobi na upanje

creditable service delovni stažista

criticable kar se da kritizirati; graje vreden

critiquable [-kabl] adjectif vreden graje ali kritike

critizable [krítisaizəbl] pridevnik
graje vreden, izpodbiten

cucurucho moški spol papirnata vrečka; visoko spokorniško pokrivalo; Kuba manj vreden sladkor

hacer a uno cucurucho (Či) oslepariti; prekaniti koga

culpābilis -e (culpāre) graje vreden, kazniv: Ap., Arn., v komp.: Tert.; adv. culpābiliter: Symm., Cael., v komp.: Paul. Nol.

culpable [kʌ́lpəbl] pridevnik (culpably prislov) (of)
kazniv, graje vreden, kriv, hudodelski

culpable kriv, kazniv, graje vreden

hacerse culpable de zakriviti
culpable m krivec

culpō -āre -āvī -ātum (culpa)

1. koga ali kaj kot krivega (krivo) (po)grajati, (po)karati, česa ne odobravati; abs.: qui (amicum absentem) non defendet culpante alio H., non tam, culpetne probetne, eloquitur O.; z acc. personae: Pl., Varr., Q., Vop., c. Homerum Luc. fr., „ignoscite“, dixit, „quos modo culpavi“ O., c. Neronem Suet.; z inf.: ut illam culparet haec tradidisse Q.; v pass.: laudatur ab his, culpatur ab illis H., culpari metuit Fides H., num ergo culpandus est ille, i. e. reprehendendus Plin. iun.; s praep.: cum ob id culparetur Suet., in quo merito culpetur Suet.; z acc. rei: Ter., deorum consilia Pl., sua laudare, culpare Luc. fr., vir bonus … versus reprehendet inertes, culpabit duros H., faciem deae culpavit O., c. statuas Mart.; v pass.: in tantis vitiis hominum plura culpanda sunt quam laudanda Plin. iun.; od tod subst. gerundivum culpanda -ōrum, n (kar je) graje vredno: Q.

2. occ. koga ali kaj (o)kriviti, (ob)dolžiti, krivdo zvrniti (zvračati) na koga, kaj, krivdo podtakniti (podtikati) komu, čemu, krivdo (z)valiti na koga, kaj: tibi (od tebe) … culpatus Paris V., culpantur frustra calami H., arbore nunc aquas culpante, nunc torrentia agros sidera, nunc hiemes H., c. infecundiam agrorum et caeli intemperiem Col. Od tod adj. pt. pf. culpātus 3 graje vreden: vinum M. slabo vino, culpatius esse arbitror verba nova dicere Gell.

curieux, euse [kürjö, z] adjectif radoveden, zvedav, indiskreten; željan znanja, zanimajoč se za; čuden, nenavaden; presenetljiv; vreden ogleda; masculin radovednež, zijalo; ljubitelj; argot preiskovalni sodnik

homme masculin curieux posebnež, čudak
collection féminin d'un curieux zbirka ljubitelja
il est curieux de tableaux on se zanima za slike
ne me regarde pas comme une bête curieuse! ne glej me kot kako čudo!

curioso radoveden, vedečen; skrben, natančen; čeden, ličen; redek, vreden ogleda; čuden, poseben

estoy curioso por saberlo radoveden sem na to
¡qué curioso! kako čudno!
curioso m radovednež, vedoželjen človek; zijalo

damnābilis -e, adv. damnābiliter (damnāre) obsodbe vreden, prekletstva vreden: Sen. ph., Eccl.

damnable [dǽmnəbl] pridevnik (damnably prislov)
prekletve vreden, obsodljiv; nadležen; osovražen; slab
pogovorno grozen, strašen; zoprn

damnable [danabl] adjectif vreden obsodbe

opinion féminin damnable obsodbe vredno naziranje; (religion) ki zasluži večno pogubljenje

damnō -āre -āvī -ātum (damnum) koga oškodovati, poseb. pa

1. jur. kaznovati, (po)grajati koga zaradi kakega prestopka, obsoditi (obsojati), za krivega spoznati: reus damnatus Ci., absens damnatus est N., damnatum poenam sequi oportebat, ut igni cremaretur C., causa damnata Ci. zavržena, eum inauditum damnare T.; damnari inter sicarios Ci. med morilci, t.j. kot morilec, za umor, toda aliquem pro malo ac noxio d. L. kakor kakega hudobneža in hudodelca; d. lege Iuliā T. ali Pompeiā C. po … Vzrok obsodbe se izraža: z gen. (ki je odvisen od subst. damnum): populus eum sacrilegii damnavit N., damnari furti, iniuriarum, proditionis, ambitūs Ci., maiestatis Ci. zaradi razžalitve veličanstva, falsi damnatus T. zaradi ponarejanja; pren. tudi: d. aliquem stultitiae Ci. razglasiti koga za neumnega; z abl.: damnari eo crimine Ci. na to obtožbo, spričo te obtožbe, damnari crimine regni O., eo nomine damnatus est C. zaradi tega; s preap.: damnari de vi, de pecuniis repetundis Ci., ex Sardinia Ci. zaradi izsiljevanja na Sardiniji, propter eam vim iure damnari Ci., ob annonam compressam L., ob saevitiam T.; z inf. pf.: contra edictum fecisse damnabere Ci. češ da si … , pecuniam egessisse damnati sunt L.; z vzročnim stavkom: damnatus est, quod … (z ind. in cj.; gl. quod). Kazen stoji
a) v gen.: damnari octupli Ci. na osmerno globo, quanti damnatus esset L., d. capitis Ci., N. = capitalis poenae L. ali mortis V. na smrt; pesn.: damnatus longi Sisyphus laboris H. na dolgo delo.
b) v abl.: d. capite (= capitis) Ci., feneratores pecuniā L. na globo, decem milibus aeris L., insigni infamiā Cu., exilio T.
c) redko v dat.: bestiis (= ad bestias) esse damnatum Ap.
č) poklas. s praep.: damnari ad mortem ali ad extremum supplicium T., ad bestias Suet., Icti. na boj z zvermi, in metallum Plin. iun. na delo v rudniku; pesn.: Midas partem damnatur in unam (glede na en del) O.

2. (o tožniku) izvesti, povzročiti obsodbo koga: me ad recuperatores modo damnavit Pl., damnari per iudicem L., C. Licinius Stolo a M. Popilio (na posredovanje, po prizadevanju M. Popilija) suā lege damnatus est L., damnari falso testimonio Ph.

3. pren.
a) dolžnost naložiti (nalagati), obvez(ov)ati: heredes Staberi damnati (sc. po volji zapustnika) populo gladiatores dare H.; posebno pogosto v reklu: voti (redko voto) damnatum esse N., L. obvezan biti v izpolnitev zaobljube (namreč po uslišani prošnji), torej = videti svojo željo izpolnjeno, damnarentur ipsi votorum, quae pro iis suscepissent L. dosegli naj bi to, kar … ; pesn.: vota … agricolae facient; damnabis tu quoque votis V. obvezoval jih boš tudi ti v izpolnitev zaobljub = naklonjen boš … njihovim željam.
b) posvetiti (posvečevati), izročiti (izročati): Proserpina caput damnaverat Orco V. = „je bila za Ork obsodila“ (prim.: Antonius Cyrenensibus damnatur T. Kirencem v dobro), quem damnet labor (sc. leto) V. ki ga boj izroči smrti.
c) obsoditi = zavreči (zametavati), ne odobravati, grajati: damnatura sui non est delicta mariti O., quin te tua numina damnent O., facto damnandus in uno O., damnare consilium Cu., fidem medici Cu. ne prizna(va)ti. — Od tod adj. pt. pf. damnātus 3

1. obsojen: quis te damnatior? Ci. odločneje (huje) obsojen.

2. obsodbe vreden: Pr., Petr., Sil.

dañable škodljiv; nevreden, graje vreden