Franja

Zadetki iskanja

  • odpŕt ouvert; découvert ; (kredit) illimité

    odprto morje pleine mer ženski spol, le large
    odprta obleka robe ženski spol décolletée
    odprto pismo (v časopisu) lettre ženski spol ouverte
    odprta rana plaie ženski spol ouverte (ali béante)
    odprt na stežaj tout grand ouvert, ouvert de part en part
    na odprtem polju en pleine (ali rase) campagne
    na pol odprta vrata porte ženski spol entrebâillée (ali entrouverte)
    odprto noč in dan service ženski spol permanent de jour et de nuit
    imeti odprte oči, odprta usta, odprta ušesa avoir l'œil ouvert, la bouche ouverte, l'oreille ouverte
    z odprtimi rokami (figurativno) à bras ouverts
    z odprtimi usti bouche ženski spol bée
    politika odprtih vrat politique de la porte ouverte, politique libreéchangiste
    vprašanje je ostalo odprto la question est restée en suspens (ali ouverte, pendante)
    igrati odprto igro jouer franc jeu (ali cartes sur table), y aller de franc jeu
  • odpŕt (-a -o) adj.

    1. aperto:
    odprta vrata, odprto okno porta, finestra aperta

    2. scoperto, all'aperto:
    odprt avto automobile scoperta
    odprt bazen piscina all'aperto

    3. ekst. (nerešen) aperto, irrisolto:
    odprto vprašanje questione aperta

    4. šport. open:
    odprto prvenstvo campionato open, open

    5. (razumevajoč do ljudi, odkritosrčen; javen, očiten) aperto, franco:
    imeti s kom odprt pogovor avere un franco scambio di idee con qcn.
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. biti odprte glave essere dotato, intelligente
    imeti ves svet odprt pred seboj poter andare dovunque
    igrati z odprtimi kartami giocare a carte scoperte
    biti odprta knjiga essere un libro aperto
    sprejeti koga z odprtimi rokami accogliere qcn. a braccia aperte
    sanjati z odprtimi očmi sognare a occhi aperti
    gledati, poslušati z odprtimi usti guardare, ascoltare attentamente, sbalorditi
    šport. odprta igra gioco aperto
    avt. odprta karoserija carrozzeria aperta
    navt. odprta luka porto aperto
    med. odprta rana ferita aperta
    med. odprta tuberkuloza tubercolosi polmonare
    fiz. odprta veriga (atomov) catena aperta
    odprti hlev stalla libera
    mat. odprti interval intervallo aperto
    odprti oddelek kazensko-poboljševalnega zavoda reparto aperto di un penitenziario
    med. odprti prelom kosti frattura aperta, esposta
    ekon. odprti trg mercato aperto
    voj. odprto mesto città aperta
    odprto morje mare aperto, altomare, largo, altura
    odpluti na odprto morje prendere il largo
    ribolov na odprtem morju pesca d'altura
    etn. odprto ognjišče focolare aperto
    hist. politika odprtih vrat politica della porta aperta
  • odpŕt abierto ; (kredit) ilimitado ; (problem) en suspenso, pendiente ; (mesto, voj) abierto, no fortificado

    na stežaj odprt (okno, vrata) abierto de par en par
    odprt račun cuenta f abierta
    politika odprtih vrat política f de puerta abierta
    na odprtem morju en alta mar
    z odprtimi usti con la boca abierta, boquiabierto
    na odprtem polju en pleno campo
    z odprtimi rokami con los brazos abiertos
    pol odprt (vrata) entreabierto
    ostati odprt quedar abierto
    pustiti odprto dejar abierto
  • odslovi|ti (-m) odslavljati nadležnega obiskovalca: fortschicken; (pokazati vrata) die Tür weisen; iz dežele: ausweisen; (odpustiti) entlassen
  • odškŕniti (odščipniti) to nip off, to pinch off

    odškŕniti vrata to open the door slightly; to leave the door a tar
  • odzádnji back

    odzádnja vrata back door
  • okován (z žeblji) nailed, studded, spiked, (s ploščo) sheathed; ironbound, ironshod; (s sponami) chained, fettered, (roke) manacled

    okována vrata door studded (with nails)
  • omar|a ženski spol (-e …) der Schrank (garderobna Garderobenschrank, kartotečna Karteischrank, knjižna Bücherschrank, kotna Eckschrank, kuhinjska Küchenschrank, hrastova Eichenschrank, za čistila Besenschrank, za obleko Kleiderschrank, za orodje Werkzeugschrank, za perilo Wäscheschrank, za spise Aktenschrank, z ogledalom Spiegelschrank, z rolojem Rollschrank, [Rolladenschrank] Rollladenschrank, elektrika stikalna Schaltschrank, visoka Hochschrank, vgrajena Einbauschrank, Wandschrank, tehnika zamrzovalna Gefrierschrank, Tiefkühlschrank, železna Stahlschrank)
    glasba orgelska omara das Orgelgehäuse
    omare množina (prostor v omarah) der Schrankraum
    vrata omare die Schranktür
    predal v omari das Schrankfach
    obesiti v omaro weghängen
  • opéti (opném) tendre, garnir, (re)couvrir

    opeti zid s tapetami tendre des tentures sur un mur
    z usnjem opeta vrata porte garnie de cuir
    opeti sedež z blagom (re)couvrir un siège de tissu
  • oprémiti (-im) | oprémljati (-am) perf., imperf.

    1. arredare; allestire:
    opremiti sobo arredare la stanza
    gled. opremiti odrsko sceno allestire la scena

    2. attrezzare, corredare; navt. armare, allestire:
    opremiti delavnico, laboratorij attrezzare un'officina, un laboratorio
    opremiti ladjo armare, allestire una nave

    3. equipaggiare, armare, dotare; provvedere, rifornire; bardare; munire:
    opremiti vrata s ključavnico munire una porta di serratura
    voj. opremiti z modernim orožjem dotare di armi moderne
    opremiti alpinistično odpravo equipaggiare una spedizione alpinistica
    opremiti konja bardare il cavallo

    4. eseguire il progetto grafico (di un libro e sim.):
    prevedel X, opremil Y traduzione di X, progetto grafico a cura di Y

    5. opremiti z corredare di:
    knjigo opremiti z opombami corredare il libro di note
    opremiti prošnjo s prilogami corredare la domanda degli allegati
    film., rad. zvočno opremiti comporre la musica (per un film, una trasmissione radiofonica)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    teh. opremiti načrt z merami quotare un progetto
    mat. opremiti s parametri parametrizzare
    grad. opremiti (stavbo) s podstrešjem soffittare
    opremiti s semaforji semaforizzare
    opremiti s senzorji sensorizzare
    opremiti z glosami, z opombami postillare, glossare, annotare
    opremiti z ilustracijami illustrare
    navt. opremiti z jadri, z jambori invelare, alberare
    opremiti z monitorji monitorizzare
    strojn. opremiti z roboti robotizzare
    voj. opremiti z vžigalnikom spolettare
  • pa

    A) adv.

    1. (izraža zavrnitev) invece:
    saj nisi bil zraven. Pa sem bil ma tu non c'eri. Invece sì, c'ero

    2. (poudarja ugibanje) ○, e, mai:
    kaj pa, če ga ne bo e se non viene

    3. (krepi veznik) ○:
    zemlja je tu rodovitnejša kakor pa na Krasu qui la terra è più fertile che sul Carso

    B) konj.

    I. (v protivnem priredju)

    1. ma, invece, mentre, però, quando:
    obljubil je, pa ni držal besede aveva promesso, ma non è stato di parola

    2. (za izražanje nepričakovanega) e, e invece, quando:
    mlad, pa tako pokvarjen così giovane e così corrotto

    3. (za dopolnjevanje prej povedanega) ma:
    večkrat se razjezi, pa ne brez vzroka si arrabbia spesso, ma non senza motivo

    4. (za krepitev prislova) e:
    samo pozdravim jih, potem pa grem corro a salutarli e poi vado

    5. (za stopnjevanje) e:
    pozdrav vsem, posebno pa dragim gostom un saluto a tutti e specie ai cari ospiti

    6. (za izražanje vzročno-posledičnega razmerja) e, e così:
    boji se, pa se skriva ha paura e si nasconde

    7. (za izražanje vzročno-sklepalnega razmerja) e, e pertanto, e perciò:
    to je zanimiv primer, pa je prav, da si ga ogledamo è un caso interessante e perciò merita una disamina

    8. (za izražanje pogojno-posledičnega razmerja) ○, e:
    če ti ni všeč, pa pojdi se non ti piace, vattene
    če nočeš, pa pusti se non vuoi, lascia

    9. (v adv. rabi z vezniki, izraža nasprotje)
    čemu ti bo toliko denarja, ko pa ne moreš vsega porabiti a cosa ti servono tanti soldi se non puoi spenderli?

    II. pog.

    1. (za vezanje dveh stavčnih členov) e:
    prinesi kruha pa sira portaci pane e formaggio

    2. (pri naštevanju) e:
    šumenje macesnov, borovcev pa smrek il sussurrare dei larici, dei pini e degli abeti

    3. (pri ponavljanju iste besede za izražanje visoke stopnje) e (poi):
    tako ne bo šlo, ne pa ne così non va: no e poi no

    4. (za seštevanje) e:
    star je dve leti pa tri mesece ha due anni e tre mesi

    5. ta pa ta, tak pa tak ○, e:
    pride ta pa ta dan arriva il tal e tal giorno
    to se napravi tako pa tako questo si fa così e così

    III. pog. (v vezalnem priredju)

    1. (pri sočasnosti ali zaporednosti) e:
    molči pa čaka tace e aspetta

    2. (za vezanje dveh sorodnih povedkov) e:
    ves dan vpije pa razgraja tutto il giorno non fa che strillare e vociare

    3. (za izražanje namena) e, ○:
    pojdi pa zapri vrata va' a chiudere la porta

    IV.

    1. (za opozoritev na prehod k drugi misli) e:
    pa še to e ancora

    2. (za izražanje začudenja) e:
    pa to naj bo pridnost e questa sarebbe laboriosità?! (poudarja samoumevnost povedanega)
    jurček je pa ja ena najboljših gob il porcino è uno dei funghi migliori

    3.
    a) (izraža soglasje, privolitev)
    ali ga boš kozarček? Pa ja gradisci un bicchiere? Sì, (grazie)
    b) (izraža vdanost v usodo)
    kar bo, pa bo sarà quel che sarà
    c) (izraža zaskrbljenost) pog.
    da je bolan? Pa menda ja ne sta male? Sul serio? Dici sul serio?
    d) (izraža privoščljivost) pog.
    pa imaš, ko si tako nestrpen tutta colpa della tua impazienza
    e) (izraža podkrepitev trditve)
    tepec je, pa pika è uno scemo. Punto e basta
    f) (izraža močno zavrnitev) neanche; manco:
    smem na ples? Kaj pa še posso andare a ballare? Neanche per sogno
    tega ne bi storil, pa če bi mu z zlatom plačal neanche pagandolo a peso d'oro lo farebbe
    g) (izraža omalovaževanje)
    hudič, pa taka večerja che schifo di cena
    pog. ta ga pa pihne è proprio in gamba
    ta ima denarja še pa še quello lì ha soldi a palate

    C) inter.

    1. (izraža dvom) ○, mah:
    bo razumel, da se je zmotil? Pa, ne vem capirà di aver sbagliato? Mah, non lo so

    2.
    pa še kako! eccome
  • pazíti garder

    paziti na prendre garde à, faire (ali prêter) attention à, être attentif à, surveiller quelqu'un (ali quelque chose), veiller à (ali sur), avoir (ali prendre) soin de, avoir l'œil sur
    paziti se se garder de, prendre garde à, se tenir sur ses gardes, se méfier de, ouvrir l'œil, être prudent, familiarno se garder (ali se tenir) à carreau
    paziti (čuvati se) (figurativno ) veiller au grain
    paziti na interese neke osebe veiller aux intérêts de quelqu'un
    paziti na jetnika surveiller un prisonnier
    paziti na koga avoir quelqu'un à l'œil
    paziti, da ne bi padel prendre garde de ne pas tomber
    paziti na otroke surveiller (ali veiller sur) les enfants
    dobro paziti ouvrir l'œil (ali les yeux)
    pazi!, pazite! gare!, attention!, prends (prenez) garde!, méfie-toi!, méfiez-vous!
    pazite! (v šoli) faites attention!
    pazi se!, pazite se! fais attention!, faites attention!
    pazi, da te kdo ne vidi! prends garde qu'on ne te voie!
    pazite na stopnico! prenez garde à la marche!
    pazite, da dobro zaprete vrata! prenez soin de bien fermer la porte
  • peljáti (péljem)

    A) imperf.

    1. trasportare, portare, condurre:
    peljati v avtomobilu, na vozu portare in auto, trasportare col carro

    2. portare, condurre, guidare, accompagnare:
    peljati krave na pašo condurre le mucche al pascolo, (na planinsko pašo) estivare
    peljati avtomobil k mehaniku portare l'automobile dal meccanico
    peljati otroke na sprehod portare i bambini a spasso
    peljati na izlet, na ples, v gledališče portare in gita, a ballare, a teatro
    peljati koga pod roko portare uno sotto braccio
    peljati konja za uzdo condurre il cavallo con la cavezza

    3. essere diretto; aer. volare:
    letalo pelje na tej progi dvakrat tedensko su questo percorso l'aereo vola due volte la settimana

    4. (imeti določeno smer) portare, condurre; mettere:
    vrata peljejo v klet la porta conduce in cantina
    steza pelje na polja il sentiero mette nei campi
    pojdi, kamor te srce pelje va' dove ti porta il cuore
    pren. to nikamor ne pelje così non si conclude niente

    B) peljáti se (péljem se) imperf. refl. andare, viaggiare (in); prendere:
    peljati se z vlakom andare, viaggiare in treno, col treno; prendere il treno
  • pleskati glagol
    (o stavbah in delih stavb) ▸ fest, kifest, mázol
    pleskati s čopičem ▸ ecsettel fest, pamaccsal fest
    pleskati strop ▸ mennyzetet fest
    pleskati prostor ▸ helyiséget kifest
    pleskati stanovanje ▸ lakást kifest
    pleskati hišo ▸ házat kifest
    pleskati cerkev ▸ templomot kifest
    pleskati vrata ▸ ajtót lemázol
    pleskati ograjo ▸ kerítést fest
    pleskati stene ▸ falakat fest
  • pobésiti baisser, incliner, pencher ; (zločince) pendre

    pobesiti se se baisser, s'abaisser, se pencher
    pobesiti glavo, oči baisser la tête, les yeux
    vrata so se pobesila la porte s'est penchée (d'un côté)
  • počitnikar samostalnik
    1. (dopustnik) ▸ nyaraló, üdülővendég
    Med počitnikarji je največ domačih gostov, sledijo Italijani, Nemci in Avstrijci, za prvomajske praznike pa še gostje iz Rusije. ▸ A nyaralók közül a legtöbb hazai vendég, őket az olaszok, németek és osztrákok követik, a május elsejei ünnepek alatt pedig az orosz vendégek a leggyakoribbak.

    2. (kdor ima šolske počitnice) ▸ vakációzó, vakációját töltő
    mladi počitnikarji ▸ vakációjukat töltő fiatalok
    Zaprta šolska vrata so dober razlog za razposajenost, ki je počitnikarjem v teh dneh zagotovo ne primanjkuje. ▸ A zárt iskolakapuk jó okot szolgáltatnak az ellazulásra, ebben a vakációzók ezekben a napokban minden bizonnyal nem szenvednek hiányt.
  • pogrézen (-zna -o) adj.
    pogrezna naprava trabocchetto
    pogrezna vrata saracinesca; botola
  • pogrezn|i [é] (-a, -o) Senk- (luknja das Senkloch), Fall- (vrata die Falltür)
  • poka|zati1 (-žem) kazati s prstom, roko: (hin)zeigen (na auf), (hin)weisen (auf); s prstom: mit dem Finger zeigen (auf); figurativno deuten auf, hinweisen auf
    pokazati komu vrata (jemandem) die Tür weisen
    pokazati komu s prstom na kaj figurativno (jemanden) mit der Nase auf (etwas) stoßen
  • pokázati to show; to demonstrate; to indicate; to point (na at); to expose to view, to exhibit; to manifest, to display

    pokaži mi to! let me see it!, show it to me!
    ti bom že pokazal! I'll teach you!, I'll show you!
    pokázati s prstom na koga to point one's finger at someone
    pokázati svoje načrte, namere to show one's plans, intentions
    pokázati svoje dokumente to show one's papers
    pokázati svoje karte to show one's cards (tudi figurativno)
    pokázati pête (zbežati) to show someone a clean pair of heels
    pokazali so mi sobo I was shown the room
    pokazal je veliko spretnost he displayed great skill
    pokázati svojo strahopetnost (figurativno, arhaično) to show the white feather
    pokázati svojo zlobno naravo (figurativno) to show one's cloven hoof
    pokázati slab okus to show bad taste
    pokázati znake utrujenosti to show signs of fatigue
    pokázati (opozoriti) na kaj to point out something
    pokázati zobe to show one's teeth (tudi figurativno)
    pokázati komu vrata to show someone the door
    pokaži, kaj znaš! do your stuff!
    pokázati se (v javnosti) to show someone; to appear, to turn up; to become manifest, to come to light; (izkazati se) to prove (oneself)
    pokazal se je (prišel je) šele ob desetih he didn't show up until ten
    pokazal se je hvaležnega he showed himself grateful, he proved to be grateful
    on bi rad pokazal, kaj zna he wants to show off
    se bo že pokazalo! time will show!
    pokazalo se je, da... it turned out (ali it became evident, it was found) that...
    kmalu se bo pokazalo, ali imate prav we shall soon see if you are right