Franja

bottle¹ [bɔ́tl] samostalnik
steklenica; močna pijača

figurativno the bottle popivanje
to crack a bottle popiti steklenico vina
over a bottle medtem ko pijemo
to hit the bottle pijančevati
to bring up on the bottle (otroka) umetno hraniti
bottle green temno zelen
to know s.o. from the bottle poznati koga od rane mladosti
to be fond of the bottle rad ga zvrniti
to take to the bottle zapiti se
ameriško black bottle strup
stone bottle kamnit vrč
hot-water bottle termofor

calpar -āris, n (iz gr. κάλπις, κάλπη vrč)

1. (sc. vās) vinski sod: Varr. ap. Non., P. F.

2. (sc. vinum) novo (mlado) vino iz soda: Varr. ap. Non., P. F.

calva -ae, f (sor. z gr. κελέβη čaša; prim. lat. testa = vrč, lonec in lobanja) lobanja, črepinja: L., Mart.

Canōpus² (Canōpos) -ī, m (Κάνωπος) Kanop,

1. egipt. božanstvo narave, ki so ga upodabljali kot trebušast vrč s človeško glavo (simbol reke Nila): O.

2. zvezda v ozvezdju Arge (Argo), vidna le na jugu Evrope: Vitr., Lucan., Plin., M. (Cănŏpŏs).

cōnsul -ulis, m, okrajšano v sg. COS., v pl. COSS. (prim. cōnsilium)

1. sprva „prisednik kraljevega svéta“, potem konzul. Consules (množinska obl. je starejša od edninske), ki sta se prvotno (do l. 449) imenovala praetores, sta bila najvišja rimska oblastnika. Po l. 510 (po pregonu kraljev) so jih v centurijskih komicijah volili za eno leto med patriciji, po l. 366 pa tudi med plebejci. Poleg svečeniške (prim. rex sacrificulus) sta imela popolno kraljevo oblast: v miru sta upravljala državo ter bila najvišja sodnika in finančna upravitelja, v vojni pa vojskovodji. Ko pa so v Rimu l. 443 uvedli cenzuro in l. 366 še preturo, se jima je oblast precej zožila: izgubila sta finančno upravo in sodstvo. Službo sta konzula nastopila sprva nav. 1. sekstilija (avgusta), po l. 154 pa 1. januarja. Consul imperiosus, popularis Ci., sellae consulum L., sella consulis Plin. iun. Z besedo consul(es) in z imeni konzulov (v absolutnem abl.) so se označevale letnice in starost stvari in oseb: te (sc. Asinio Pollione) consule V. za časa tvojega konzulovanja, quibus consulibus interierit, non convenit N. ob katerih konzulih = katerega leta, ignoto consule Lucan. neznanega leta, proximis consulibus Ci. prejšnje leto, in destinatos consules Ci. za prihodnje leto, sequentibus consulibus Suet. v naslednjem letu, multos consules inter magna bona numerare Sen. ph. mnoga leta, adiecto (edito) die et consule Icti. s podatkom dne in leta, sine die et consule Icti. brez podatka dne in leta, habere diem et consulem Icti. dan in leto, tot consulum regionumque vina Sen. ph. tolikih let in tolikih vrst vina, amphora centeno consule facta Mart. stoleten, bis tibi consul trigesimus instat Mart. star si skoraj 60 let; imeni konzulov stojita v službeni pisavi v brezvezju (asindeton): M. Claudio Marcello L. Fabio Labione consulibus N., pisatelji pa imeni vežejo z et (pri Ci. in C. dobimo oba načina): C. Claudio Caeci filio et M. Tuditano consulibus Ci., C. Cornelio Q. Minucio consulibus Ci., M. Messala et M. Pisone coss. C., L. Pisone Aulo Gabinio consulibus C.; tudi Mario consule et Catulo Ci., Q. Caepione consule et C. Laelio Ci.; pesn. stoji le eno ime: consule Tullo H. za Tulovega konzulovanja, prim.: Bibuli consulis amphora H. vrč izza Bibulovega konzulovanja. Pomni poseb.: ordinarii consules L., Aus. redna konzula = konzula, ki sta službo redno nastopila s pričetkom leta (po njiju se je leto imenovalo), naspr. consul suffectus L., Lamp. ki je služboval namesto konzula, umrlega pred iztekom leta; consul designatus Ci., L. za prihodnje leto izvoljeni konzul (dokler ne nastopi službe); novi consules L. nova konzula = konzula tega (tekočega) leta, naspr. prioris anni consules L.; consul maior Gell., Fest. konzul, ki je imel oblastništvo (fasces, imperium) ter je predsedoval senatu in komicijam, sprva starejši (od tod maior, sc. natu), pozneje pa tisti, ki je pri volitvah dobil največ glasov, po Julijevem zakonu (lex Iulia) pa oni, ki je imel največ otrok. Rekla: creare consulem Ci. ep. ali consules Varr., Ci., L., Plin. iun. ali aliquem creare consulem (aliquos creare consules, v pass. z dvojnim nom.) C., L., Val. Max. konzula (iz)voliti, koga za konzula (iz)voliti (o ljudstvu), konzula (koga za konzula) (iz)voliti dati (o predsedniku komicij); redk. aliquem dicere consulem ali aliquem dicere consulem cum aliquo L. koga (s kom) za konzula (iz)voliti (o ljudstvu); večinoma aliquem facere consulem (v pass. z dvojnim nom.) koga storiti konzula, koga postaviti za konzula (o ljudstvu) ali (o posamezniku, včasih s pristavkom suffragio suo) storiti, da se kdo izvoli za konzula, glasovati, da se koga izvoli za konzula: L., Vell., Q., Fl., me … primum hominem novum consulem fecistis Ci., cum C. Fabricio P. Cornelius … gratias ageret, quod se (homo) inimicus consulem fecisset Ci., aliquem facere consulem ordinarium Sen. ph., cum ab aratro arcessebantur, qui consules fierent Ci., Marius absens consul factus S.; consulem sufficere nadomestno (iz)voliti konzula (prim. zgoraj consul suffectus): sufficere consules L., suffectus in Lucreti (consulis) locum M. Horatius Pulvillus L., ne consul sufficiatur, non timent Ci.; aliquem sibi consulem substituere Vell. postaviti si koga za konzula namestnika, substituere sibi consules Suet.; consulem rogare konzula za volitve predlagati (o predsedniku komicij): ut consules roget praetor Ci. ep. comitia consulibus rogandis habuit Ci.; consulem subrogare konzula za nadomestno volitev predlagati (nasvetovati) ali konzula po narodu (iz)voliti, ozir. (iz)voliti dati (o predsedniku komicij): ad consules subrogandos venire L., in locum collegae consulem non subrogaverat Aur. (prim.: nec [consul P. Valerius] collegam subrogaverat in locum Bruti L.); aliquem declarare consulem objaviti izvolitev koga za konzula, izvolitev konzula razglasiti dati (o predsedniku komicij ali o volivcih samih): me … una vox universi populi Romani consulem declaravit Ci., quos populus proximis comitiis ingenti consensu consulem alterum, alterum praetorem declaravit L., v pass. (z dvojnim nom.): eiusdem hominis voce et declaratus consul et defensus Ci., comitiis habitis consules declarantur M. Tullius et C. Antonius S., consules declarati P. Scipio Nasica L. Calpurnius Bestia S.; v istem pomenu tudi aliquem renuntiare consulem: comitiis centuriatis L. Murenam consulem renuntiavi Ci., dictator … M. Valerium Corvum … consulem renuntiavit L., v pass.: tua voce (consules) renuntiati sumus Plin. iun.; aliquem consulem designare koga za konzula nameniti, koga za konzula prihodnjega leta (iz)voliti (prim. zgoraj consul designatus): Mamertinum consulem d. Amm., v absolutnem abl.: eodem tribuno plebis et inimico consule (za konzula) designato Ci. V službeni pisavi je pogostna zveza pro consule = konzulov namestnik, prokonzul: Siciliae provinciae, cum esses pro consule, praefuisti Ci., pro consule ad Veios esse L., qui ad urbem sunt pro consulibus C., Furius Camillus pro consule Africae T. Iz te zveze je nastal subst. prōcōnsul -ulis, m (gl. to geslo). — Katerikrat je kdo konzul, se pove z acc. (redk. z abl.) neutr. sg. vrstilnih števnikov, kolikokrat pa s prislovnimi števniki: cum primum consul fuerat L. prvič, Marius … septimum consul Ci., Q. Maximo quintum consule Ci., T. Quinctio quartum consule L., tako tudi: C. Flaminius consul iterum Ci. drugič; tertio consules esse Plin. iun. v tretje, tretjič, Marium creatum septimo consulem Quadr. ap. Gell.; M. Aemilius Lepidus, qui bis consul augurque fuerat L. dvakrat, M. Marcellus ille quinquies consul Ci. — Zgodovinopisci včasih rabijo consul nam. proconsul: L. (XXVI, 33, o Klavdiju), Fl., Aur., Eutr., quaestor obtigit P. Africano consuli (bil pa je le prokonzul) N.

2. consul = najvišji oblastnik v municipijih: Aus., L. Fulvius …, Tusculanorum rebellantium consul, … qui … Romae triumphavit ex iis, quorum consul fuerat Plin.

3. consul = Posvetovalec, Jupitrov vzdevek (po gr. Ζεὺς βουλαῖος ali βουληφόρος): Ap., Vop.

cōthōn -ōnis, m (semit.; Grki so besedo primerjali s κώϑων trebušast lončen vrč) s človeškimi rokami napravljen notranji pristan: cothones appellantur portus in mari interiores arte et manu facti P. F.; poseb.

1.
a) notranji ali vojni pristan v Kartagini z istoimenskim otokom: Serv.
b) notranji pristan pri Adrumetu v Bizaceni: Auct. b. Afr.

2. Cōthōn Koton, otok v Lakonskem zalivu pri Kitajri: Plin. ali v Egejskem morju: Mel.

dvorôčen (-čna -o) adj.

1. bimano, a due mani:
dvoročna žaga segone
muz. dvoročna skladba composizione da suonare a due mani

2. a due anse:
dvoročni vrč brocca a due anse

gatta f

1. mačka

2.
gatta ci cova! pren. v tem grmu tiči zajec
una gatta a pelare pren. trd oreh, težak, nehvaležen posel
comprare la gatta nel sacco pren. kupiti mačka v žaklju
gatta cieca igre slepe miši
PREGOVORI: quando non c'è la gatta i topi ballano preg. kadar mačke ni doma, miši plešejo
tanto va la gatta al lardo che ci lascia lo zampino preg. toliko časa hodi vrč po vodo, dokler se ne razbije

George [džɔ:dž] samostalnik
Jurij

brown George velik kamnit vrč
by George presneto!

hoditi (hódim) gehen, -gehen (naokrog umhergehen, nazaj zurückgehen, okoli herumgehen um, spredaj/naprej vorangehen, vzdolž entlanggehen, za nachgehen, jemandem hinterhergehen)
hoditi po čem (teptati) (etwas) treten, mit den Füßen treten
hoditi peš zu Fuß gehen, laufen
hoditi okoli česa um (etwas) steigen/herumstreichen
domišljavo hoditi stolzieren
dostojanstveno hoditi schreiten, dahinschreiten
hoditi s palico am Stock gehen
počasi hoditi trödeln, nuddeln, krebsen
hoditi s težavo, šepaje humpeln
hoditi tipaje tappen
tresoče hoditi [tappern] tapern
hoditi z muko sich irgendwohin quälen/schleppen
hoditi po stopnicah Treppen gehen/steigen
hoditi v spanju schlafwandeln, traumwandeln
hoditi v gosjem redu im Gänsemarsch gehen
hoditi v šolo zur Schule gehen
hoditi v kino ins Kino gehen, ein Kinobesucher sein
hoditi v cerkev ein Kirchgänger sein
figurativno hoditi lastna pota eigene Wege gehen
figurativno hoditi po krivih potih krumme Wege gehen
figurativno hoditi v črnini schwarz tragen, Trauer tragen
hoditi na izlete Wanderungen/Ausflüge machen
figurativno narobe hoditi komu (jemandem) nicht in den Kram passen
hoditi od vrat do vrat Klinken putzen
figurativno hoditi po glavi (ne iti iz glave) im Kopf herumgehen
hoditi po vodi medicina Wasser treten
figurativno hoditi komu v zelje (jemandem) ins Gehege kommen
vrč hodi po vodo, dokler se ne razbije der Krug geht so lange zum Brunnen, bis er bricht

hodíti (-im) imperf.

1. (premikati se s korakanjem) camminare; andare:
hoditi po cesti, po gozdu andare per la strada, per il bosco
hoditi sem in tja andare qua e là
hoditi kakor po jajcih camminare sulle uova
hoditi po prstih andare in punta di piedi
hoditi ko polž andare a passo di lumaca
hoditi po vseh štirih andare carponi
pismo je hodilo deset dni per arrivare la lettera ci ha messo dieci giorni

2. (večkrat opraviti isto pot) andare:
hoditi pogosto čez mejo andare spesso oltre confine
hoditi z avtobusom, z vlakom, peš v službo andare a lavorare con l'autobus, in treno, a piedi

3. (biti v ljubezenskem odnosu s kom, prizadevati si za ljubezensko naklonjenost nekoga) filare, amoreggiare, andare, correre dietro a:
že dolgo hodita (skupaj) quei due filano da un pezzo
že hodi za dekleti corre già dietro alle ragazze

4. pren. (izraža, da je osebek oblečen, obut, kot pove določilo):
hoditi brez pokrivala, razoglav andare a testa scoperta
hoditi v črnem portare il lutto
hoditi bos andare scalzo

5. (v zvezi s 'pot'):
hoditi po krivih poteh scegliere vie traverse
hoditi po izhojeni, po srednji poti andare per la strada battuta, prendere la via di mezzo
hodi hodi, neumnež ma va là, stupido
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. vsak mesec mi hodi premalo denarja ogni mese sto male a quattrini
hoditi od hiše do hiše andare di porta in porta (mendicando)
hoditi od Poncija do Pilata andare da Ponzio a Pilato
pren. hoditi okrog koga stare dietro a qcn., lavorarsi qcn.
hoditi v vas k dekletu frequentare una ragazza
šalj. hoditi komu v zelje rompere a qcn. le uova nel paniere, cercare di soffiare a qcn. la ragazza, la donna
hoditi po glavi frullare in testa
pren. hoditi komu po glavi (brezobzirno ravnati s kom) calpestare qcn.
pren. hoditi po ovinkih prenderla larga
hoditi v gosjem redu, v gosji vrsti andare in fila indiana
hoditi (v korak) s časom essere al passo coi tempi
hoditi s kokošmi spat andare a letto con le galline
pog. hoditi (komu)
narobe, navzkriž andare storto
hoditi kakor mačka okoli vrele kaše menare il can per l'aia
PREGOVORI:
vrč hodi po vodo, dokler se ne razbije tanto va l'orcio per l'acqua che si rompe
povej mi, s kom hodiš, pa ti povem, kdo si dimmi con chi vai e ti dirò chi sei

imprimō (inprimō) -ere -pressī -pressum vtisniti, in sicer

1. z zunanjim obj.: pritisniti (pritiskati) kaj (ali s čim) v ali na kaj, vtisniti kaj komu (čemu). Sklad: ali aliquid alicui (rei), ali pa (redkeje): aliqua re aliquem (aliquid); podlaga, na katero se pritiska, večkrat ni izrecno povedana: impresso genu nitens terrae adplicat ipsum V. s kolenom pritiskajoč nanj, pokleknivši nanj, impresso pollice O., aratrum muris i. H. s plugom potegniti čez zid., epistulae anulum impr. Cu.; occ.: signo impressae tabellae (= tabellae, quibus signum impressum est = quae signo impressae sunt) L. zapečatene, s pečatom zaznamovane; meton.: ne imprimatur iacentibus molibus solum Col. da se ne potlači (poniža); metaf.: non imprimitur animus quasi cera Ci. ne dobi vtiska (kakor voščena tablica), flagitiorum vestigiis Italiam inpressit Ci. ji je vtisnil sledove, jo je pokril s sledovi; pesn.: crater impressus signis V. vrč, pokrit z vgraviranimi podobami.

2. s prolept. (notranjim) obj.: vtisniti, odtisniti; sklad: aliquid alicui rei ali in aliqua re; (ta raba je nastala po nekaki metonimiji): vix impressam orbitam videre possumus Ci., quis est locus, in quo non exstent huius … impressa vestigia? Ci., signa anulis impressa (in cerā) Ci., humi rostro litteram a (imprimit sus) Ci., signum pecori i. V., dente labris notam i. H. z zobom ustnicam znak vtisniti. Pogosto metaf.
a) (v podobi, posneti po vžiganju, žigosanju): imprimitur rei publicae dedecus Ci.
b) (v podobi, posneti po vsekavanju, dolbenju, pisanju): memoria … tabulis publicis impressa Ci. „vsekan“, „vrezan“; prim. sigillum in cerā i. Ci.; pogosto kot fil. t. t.: visum obiectum imprimet in animo suo speciem Ci. bo vtisnil, notitiae visis impressae Ci. vtiski zaznanih pojavov, in omnium animis deorum notionem impressit ipsa natura Ci.

kamnít de (ali en) pierre, pierreux, caillouteux, rocailleux

kamnit vrč cruche ženski spol de grès
kamnito srce cœur moški spol de pierre (ali insensible)

Laestrōgones -um, acc. -as, m (Λαιστρυγόνες) Lajstrigóni, pri Hom. velikani ljudožerci na daljnem zahodu; grška mitologija jih je pozneje umestila na Sicilijo v okolico Leontinov, rimska mitologija pa v Lacij v okolico Formij (Formiae), ki jih je ustanovil Lamos (Lamus; gl. Lamus): Tib., Plin., Iuv., Gell. Sg. Laestrōgon -onis, acc. -ona, m Lajstrigón: quis non Antiphaten Laestrygona devovet? O., „inde Lami veterem Laestrygonis“ inquit „in urbem (= Formias) venimus“ O., prima Leontinos vastarunt proelia campos, regnatam diro quondam Laestrygone terram Sil. — Od tod adj. Laestrōgonius 3 lajstrigónski: amphora H. = vrč formijskega vina, domus (= Formiae) O., campi Plin. (na Siciliji), rupes (= Formiana saxa L.) Sil., recessus Sil., tyrannus (= Antiphates) Sid. poet.; subst. Laestrōgonia -ae, f Lajstrigónija, dežela Lajstrigoncev = Formiae: Ci. ep.

lardo m

1. slanina, špeh:
nuotare nel lardo pren. živeti v izobilju
essere una palla di lardo biti debel kot prašič

2. toskansko (strutto) svinjska mast
PREGOVORI: tanto va la gatta al lardo che ci lascia lo zampino preg. tolikokrat gre vrč po vodo, dokler se ne razbije

lenticula -ae, f (demin. lēns, lentis)

1. lečica: Cels., Pall., Veg., Aug.

2. metaf.
a) lečasta podoba kake stvari: figura oblonga maxime probatur, deinde quae vocatur lenticula (z inačico lentecula) Plin.
b) lečasta posoda: Ambr., Isid., vasa fictilia, a similitudine quas lenticulas vocant Cels., l. olei Vulg. lečasta oljenka = lečast vrč za olje.
c) lečica = pega (na licu): lenticulam tollunt galbanum et nitrum Cels., in nare prima veluti lenticula Plin.

locnat [ô] (-a, -o) Bügel- (vrč die Bügelkanne, žaga die Bügelsäge)

matula -ae, f (etim. nezanesljiva, morda sor. s skr. ámatram posoda, vrč) posoda za tekočine: Pl. ap. Non.; occ.

1. umivalna posoda (skleda), umivalnica, umivalnik: Ulp. (Dig.).

2. ponočna posoda, „počepnica“: Pl., Varr., Hier., P. F.; kot psovka: numquam ego te tam esse matulam (= tak tepec) credidi Pl.; preg.: est modus matulae Varr. ap. Non. treba se je držati mere.

mešálen (-lna -o) adj. di mescolazione, di missaggio; teh.
mešalna baterija miscelatore
rad. mešalna miza, mešalni pult miscelatore, moviola
teh. mešalna komora camera di mescolazione
strojn. mešalni stroj mescolatore
arheol. mešalni vrč cratere

ólje huile ženski spol ; (slika) peinture ženski spol à l'huile, huile ženski spol

eterično, rastlinsko, živalsko olje huile essentielle (ali volatile), végétale, animale
jedilno olje huile comestible (ali de table)
kafrno, kokosovo, konopljeno, laneno, makovo, olivno, orehovo, palmovo, repično, ricinovo, rožno, sončnično olje huile du camphrier (ali camphrée), de coco, de chènevis, de lin, (d')œillette ženski spol, d'olive, de noix, de palme, de colza, de ricin (ali de castor), de rose(s) (ali essence ženski spol de rose(s)), de tournesol
parafinovo olje huile de paraffine
plinsko olje gas-oil moški spol
poslednje olje (religija) l'extrême-onction ženski spol
ribje olje huile de foie de morue
olje za sončenje huile solaire (ali à bronzer)
terpentinovo olje essence ženski spol de térébenthine, térébenthine ženski spol
kameno olje huile minérale (ali pétrole moški spol, naphte moški spol, or noir)
surovo olje huile brute, pétrole moški spol
mazalno olje huile de graissage (ali lubrifiante), lubrifiant moški spol
mazilno olje (religija) saintes huiles, (saint) chrême moški spol
motorno olje huile (à) moteur
težko olje huile lourde
strojno olje huile (à) machine
kurilno olje gas-oil moški spol (de chauffe), fuel(-oil) domestique, huile combustible
gretje s kurilnim oljem chauffage moški spol à l'huile combustible (ali au gas-oil, au fuel)
kanta, vrč za olje bidon moški spol à huile
menjava olja change moški spol d'huile
kuhati na olju cuisiner à l'huile, faire la cuisine à l'huile
priliti olja na ogenj (figurativno) jeter (ali verser) de l'huile sur le feu
slikati z oljem peindre à l'huile, faire de la peinture à l'huile