Franja

Zadetki iskanja

  • splôšen (-šna -o)

    A) adj.

    1. generale, comune, universale; usuale; corrente, generico:
    splošno mnenje opinione comune
    splošna raba uso comune
    splošne volitve elezioni generali
    splošno nezadovoljstvo malcontento generale
    splošna volilna pravica suffragio universale
    splošen pojem nozione generica
    splošen izraz (splošno rabljen) modo di dire corrente
    besedilo je preveč splošno il testo è troppo generico

    2. (ki obravnava osnovne značilnosti predmeta določene stroke) generale:
    splošna kemija chimica generale
    splošna in posebna psihologija psicologia generale e psicologie particolari

    3. (nanašajoč se na dejavnost, ki ni specializirana) generale, generico:
    splošni zdravnik (zdravnik splošne prakse) medico generico
    splošna bolnišnica ospedale generale
    voj. splošna mobilizacija mobilitazione generale
    fiz. splošna teorija relativnosti teoria generale della relatività
    splošna stavka sciopero generale
    splošni ekvivalent equivalente generale
    film. splošni plan piano generale
    jur. splošni in posebni del zakona parte generale e parte particolare del codice
    ekon. splošni stroški spese generali

    B) splôšni (-a -o) m, f, n
    prehod od splošnega k posebnemu il passaggio dal generale al particolare
    na splošno in genere
    v splošnem in genere, generalmente
  • sùdjelovānje s (ijek.), sùdelovānje s (ek.) sodelovanje: izbori su prošli uz veliko sudjelovanje naroda volitve so se končale z veliko udeležbo ljudstva
  • taj|en (-na, -no) geheim; (skrit, prikrit) verborgen
    tajne volitve/tajno glasovanje množina die geheime Wahl
    Geheim- (jezik die Geheimsprache, agent der Geheimagent, arhiv das Geheimarchiv, račun das Geheimkonto, ukaz der Geheimbefehl, znak das Geheimzeichen, orožje die Geheimwaffe, skrivališče das Geheimversteck, združenje der Geheimbund, konferenca Geheimkonferenz, naloga der Geheimauftrag, organizacija die Geheimorganisation, pisava die Geheimschrift, pogodba der Geheimvertrag, policija die Geheimpolizei, der Geheimdienst, številka die Geheimnummer)
  • triangulaire [triɑ̃gülɛr] adjectif trikoten

    voile féminin triangulaire trikotno jadro
    élection féminin triangulaire volitve, pri katerih nastopajo trije kandidati
    ces avions volent en ordre triangulaire ta letala lete v trikotnem redu
  • tribūnus -ī, m (tribus) tribún

    1. predstojnik tribus, tribúnski (tríbuški) predstojnik = predstojnik ene izmed treh prvotnih tribus; v tem pomenu se beseda uporablja le redko, ker so nam. naziva tribunus pozneje uporabljali naziv curator tribūs: tribuni Manlium de saxo deiecerunt L. Ti tribuni so zastopali pripadnike svoje tribus na vseh področjih, poseb. pri cenitvi (census), naboru, razdelitvi davka idr.

    2. poveljnik konjenice (tribunus celerum) v času kraljev: praeco ad tribunum celerum populum advocavit L. Kot poveljnik rimskih, v tri stotnije razdeljenih konjenikov (vitezov), ki so tvorili jedro rimske vojske, je bil ta tribun v odnosu do kralja v enakem razmerju kot pozneje magister equitum v odnosu do diktatorja in je opravljal svojo službo do kraljeve smrti. S koncem kraljestva je bilo odpravljeno tudi to dostojanstvo.

    3. erarni tribún, državni blagajnik: tribūnus aerārius Ca. ap. Gell., tribūnī aeris Plin. V starejših časih so tako imenovali nekatere predstojnike tribus, ki so pobirali davek in so zato tudi izplačevali (vojakom) mezdo. Ko pa so izplačevanje vojaške mezde prevzeli kvestorji, so erarni tribuni sicer še ostali, a njihova pooblastila in domena niso bili jasni; najbrž so bili le nekaki oskrbniki (intendanti) pod kvestorji. Od sprejetja Avrelijevega zakona l. 71 do Julijevega zakona l. 46 so bili kot tretja dekurija sodnikov zastopniki plebejcev v sodniškem zboru: pari studio convenisse video tribunos aerarios Ci.

    4. vojaški tribún; ta funkcija bi približno ustrezala današnjemu činu „polkovnik“: tribūnus mīlitum: C., Ci. idr. ali mīlitārīs: Ci., Plin. Vsaka legija je imela šest vojaških tribunov, ki so se pri poveljevanju izmenjevali; če so bili izvoljeni od vojske ali konzula, so se imenovali tribūnī mīlitum rūfulī, tisti, ki jih je v Rimu izvolilo ljudstvo, pa comitiātī L. Če C. piše „tribuni cohortium“, misli s tem vojaške tribune, ki so poveljevali v posameznih legijskih kohortah; le za cesarsko obdobje se da dokazati naslov „tribunus cohortis“, poveljnik prve (najmočnejše) kohorte v legiji: Plin. iun., Vulg.; enak naziv je menda tudi tribunus minor Veg.

    5. vojaški tribúni s kónzulsko oblastjo ali kónzulski tribúni: tribūnī mīlitārēs cōnsulārī potestāte, oblastnik, ki je nadomeščal konzula (od l. 445 do 367): L. V svojih zakonskih predlogih (rogationes) je Gaj Kanulej l. 445 zahteval conubium med patriciji in plebejci in možnost, da bo konzulat dostopen tudi plebejcem. Da bi se patriciji izognili tej zahtevi, so omejili konzulsko oblast in ustanovili cenzuro ter dali nam. konzulov iz obeh stanov izvoliti vojaške tribune s konzulsko oblastjo, in sicer enkrat tri, drugič štiri, pa tudi šest. Njihovo jurisdikcijo, volitve in opravljanje funkcije so urejela pravila, ki so veljala za konzule. Ko so leges Liciniae Sestiae plebejcem podelili pravico do pravega konzulata, je bila ta tribunska oblast odpravljena.

    6. tribūnus plēbis (plēbī, plēbeī) ali samo tribūnus ljudski tribún, oblastnik za zaščito preprostega ljudstva: Ci., L. Leta 493 so leges sacratae plebejcem podelili pravico do te oblasti. Ljudski tribuni so morali biti plebejskega rodu; njihova starost ni bila posebej določena, a večinoma so se za to službo potegovali bivši plebejski edili. Ti tribuni so bili voljeni na volitvah v tribus (tributnih komicijah); svojo službo so nastopali 10. decembra. Njihovo število (prvotno število je bilo 2 ali 5: L.) je določil Publilijev zakon (lex Publilia) l. 479: 10. Bili so nedotakljivi in neoskrunljivi (sacrosancti) in so si sčasoma priborili pomembne pravice. Sprva so imeli samo ius auxilii; smeli so preprečevati krivične odredbe uradnikov in senata proti posameznim plebejcem, zlasti pri naborih, razpisovanju davkov in na sodišču, kjer je tribun s svojim vetom (intercessio) lahko razveljavil sodnikovo razsodbo. Sčasoma so to pravico (ius intercessionis) izrabljali tudi pri poseganju v domene drugih oblastništev, celo senata, in pri volitvah. V senatu so imeli sprva le pravico sedeti pri vratih in posegati po ius auxilii v korist svojih varovancev, pozneje pa so dobili sedež in pravico glasovanja v senatu in celo pravico sklicevanja senata. Bivše tribune so tudi sprejemali kot senatorje v senat. Od nekdaj pa so imeli tribuni pravico sklicevati in voditi ljudska zborovanja (skupščine) (contiones); predvsem so predsedovali tributnim komicijam (comitia tributa), katerih delokrog je postajal vedno širši. Kot predsedniki so imeli pravico prirejati ptičegledje (samo auspicia minora) in s tem povezano spectio de caelo. Imeli so tudi pravico neubogljivcem naložiti globo in celo ius prensionis do zasebnikov in uradnikov. Sula je močno omajal in omejil tribunsko oblast in z njo povezane pravice, toda Pompej je tribunom povrnil vse pravice v celotnem obsegu. Cezar in njegovi nasledniki so na tribunatu in njegovih pooblastilih utemeljili cesarsko oblast. Ljudski tribunat kot funkcija je obstajal tudi v času cesarjev, vendar ljudski tribuni niso v političnem življejnu igrali več nobene vloge.
  • tribus -ūs, dat. in abl. pl. tribubus, f (italsko *tribhu- iz *tri- tri in *bhū- (gl. fuī, fore); prim. tribuō in umbr. trífu)

    1. tríbus (f) (tudi tríbus (m) in tríbua), oddelek rimskega ljudstva, okraj, okrožje, soseska, srenja, občina, župa. Sprva so bile v Rimu le tri pratribus pravih rimskih državljanov (Ramn(en)es, Tities in Luceres); od Servija Tulija naprej pa je štel ager Romanus štiri mestne (tribus urbanae) in 26, pozneje 31 podeželskih tribus (tribus rusticae). Mestne in podeželske tribus so bile sprva enakopravne, pozneje pa so dobile podeželske, v katerih so bili posestniki (torej stalni naseljenci), prednost pred mestnimi, ki so vključevale tudi začasne naseljence (npr. dninarje, rokodelce idr.): in tribus urbanas transferri ignominiae est Plin. Vsaka tribus je imela pet centurij starejših (centuriae seniorum) in pet mlajših (centuriae iuniorum). Vsak pravi državljan je moral biti vpisan v katero od tribus. Od tod: tribu movere (izobčiti) Ci., ex omnibus V et XXX tribubus movere L., libertinos tribubus amovere Aur. Ta razdelitev je bila osnova za census, vojaški davek (tributum), nabor in večinoma tudi za volitve (in tribu = in comitiis tributis Pl.), tako da so se kandidati za službe potegovali za glasove po tribus; od tod

    2. glasovi tribus: ferre tribum Papiriam L. dobiti glasove Papirijeve tribus, unam Ci. dobiti glasove samo ene tribus, tribus iure vocatae L. ki so glasovale takoj za prvimi (praerogativae), pro tribu fieri aedilem L. od tribus (sc. praerogativae) biti izvoljen za edila; metaf. (šalj.): grammaticas ambire tribus H. potegovati se (prositi) za glasove v zadrugah slovničarjev. V času cesarjev so tribus izgubile občinski pomen, a so se vendar ohranile zaradi nabora in zato, ker so glede na njihovo ureditev obdarovali mestne reveže.

    3. meton. pl. tribūs preprosto ljudstvo, nižje (ubogo, revno) ljudstvo, sodrga, drhal, svojat, proletariat, proletarstvo, plebs: in quo nasci tribus vetant Plin., equitem imitatae tribus Fl.
  • truquer [trüke] verbe transitif ponarediti, sleparsko popačiti, prevarati, pogoljufati; verbe intransitif slepariti, goljufati

    élections féminin pluriel truquées zgoljufane volitve
    truquer les cartes sleparsko spremeniti, popačiti karte
    combat masculin de boxe truqué vnaprej aranžiran boksarski dvoboj
    truquer un tableau sleparsko ponarediti sliko (da je videti kot stara slika)
  • urna f

    1. žara, urna:
    urna in bronzo, in marmo, in terracotta bronasta žara, marmornata žara, žara iz žgane gline
    urna cineraria žara za pepel

    2. absol. arheol. žara za pepel

    3.
    urne pl. knjižno grob

    4. volilna skrinjica:
    urna elettorale volilna skrinjica
    urne pl. pren. volitve:
    il responso delle urne izid volitev
    andare alle urne voliti
    disertare le urne ne voliti, bojkotirati volitve
    uscire vittorioso dalle urne zmagati na volitvah
  • urna -ae, f (iz *urc-nā: urceus)

    1. posoda, vedro, vrč za vodo: Pl., Pr., Sen. tr., Val. Fl., Iuv. idr., fictilis O., stetit urna (sc. Danaidum) paulum sicca H.; umetniki in pesniki dodajo to posodo Vodnarju (ozvezdju) in rečnim bogovom: Sen. tr., Sil. idr., obliquā subsedit aquarius urnā O., amnem fundens pater Inachus urnā V.

    2. lonec: si urnam argenti fors mihi monstret H. lonec, poln denarja; occ.
    a) žara, úrna, starejše pepelnják, pepélnik: Lucan., Sen. tr., Suet. idr., ossa referantur in urnā O., urnā Aeneae nutrix condita marmoreā O.
    b) úrna = posoda za žrebanje, žrebnik, žrebovnica: Val. Fl., Val. Max., Sen. rh., Sen. tr., Suet. idr., (v popolni obl.) urna sortium Amm., educit ex urnā tres (sc. iudices) Ci., nomina in urnam conicere L., Plin. iun., stat ductis sortibus urna V., urnam movere V.; za čarodelske namene: cecinit mihi divinā motā anus urnā H.; meton.: urnam postulabat T. volitve z žrebom; metaf. urna usode, žrebovnica usode, usodni žrebnik, ki so ga pripisovali podzemeljskim sodnikom: Sen. tr., Stat. idr., quaesitor Minos urnam movet V., omnium versatur urnā serius ocius sors (smrtni žreb) exitura H., omne capax movet urnā nomen H.

    3. kot tekočinska mera = úrna, vrč, lonec = pol amfore = štirje kongiji (congii) = 24 sekstarijev: Ca., H., Plin., Col., Pers.; od tod nasploh mera: Iuv., urna quinquagenaria Ca. ki vsebuje 50 sekstarijev.
  • urne [ürn] féminin žara, vrč

    urne (électorale) volilna skrinjica
    se rendre aux urnes iti na volitve
    urne funéraire žara s posmrtnimi ostanki
  • večin|a ženski spol (-e …)

    1. pri števnih samostalnikih: die Mehrheit, die Mehrzahl, die meisten, der Großteil, der größte Teil (večina ljudi/hiš die meisten Leute/Häuser, der Großteil der Leute/Häuser); pri neštevnih samostalnikih: denarja, kruha, moke: der Großteil (des Geldes), das meiste (Geld)
    večino časa die meiste Zeit

    2. pri glasovanju: die Mehrheit (absolutna absolute Mehrheit, dvotretjinska Zweidrittelmehrheit, kvalificirana qualifizierte Mehrheit, navadna einfache Mehrheit, relativna relative Mehrheit, tesna knappe Mehrheit, tričetrtinska Dreiviertelmehrheit, v parlamentu Parlamentsmehrheit)
    figurativno molčeča večina schweigende Mehrheit
    ogromna večina erdrückende Mehrheit
    pretežna večina überwiegende Mehrheit
    večina glasov die Stimmenmehrheit
    odločitev večine die Mehrheitsentscheidung
    sklep večine der [Mehrheitsbeschluß] Mehrheitsbeschluss
    biti v večini in der Überzahl sein, pri glasovanjih: die Mehrheit haben
    ki lahko doseže večino mehrheitsfähig
    narediti/postati sprejemljivo za večino mehrheitsfähig machen/werden
    volitve z večino glasov die Mehrheitswahl
    z večino izglasovati, sprejeti: mit Stimmenmehrheit
  • večinsk|i (-a, -o) mehrheitlich; sprejeti sklep ipd.: mit Stimmenmehrheit; Mehrheits- (delničar der Mehrheitsaktionär, sistem das Mehrheitssystem, sklep der [Mehrheitsbeschluß] Mehrheitsbeschluss, frakcija die Mehrheitsfraktion, odločitev die Mehrheitsentscheidung, stranka die Mehrheitspartei, udeležba die Mehrheitsbeteiligung, vlada die Mehrheitsregierung)
    večinske volitve množina die Mehrheitswahl
    večinsko načelo das Majoritätsprinzip, der Mehrheitsgrundsatz
    večinsko volilno pravo das Mehrheitswahlrecht
  • volit|ev ženski spol (-ve …) die Wahl
    volitev elektorjev die Urwahl
    ➞ → volitve
  • volítev volítve pl election, elections pl; poll; balloting; polling

    ožja volítev, volítve second (ali final) ballot
    spodbijana, sporna volítev, volítve disputed (ZDA contested) election
    priti v ožjo volítev, volítve to be on a short list
    volítve v zvezne organe elections for federal agencies
    javne volítve (glasovanje) open voting
    tajne volítve (glasovanje) secret ballot
    občinske volítve municipal elections
    splošne volítve general election, parliamentary elections
    dopolnilne (delne) volítve byelection
    dan volítev election day, polling day
    neveljavne volítve void election
    visoka (nizka) udeležba na volítvah heavy (light) poll
    razpisati (nove) volítve to issue writs for an election, (figurativno) to go to the country
    snubiti glasove pri volítvah to canvass, to solicit votes, to electioneer
    iti na volítve to go to the polls, (kandidat) to stand for election
    poraziti koga pri volítvah to defeat someone at the polls
    izgubiti mandat na volítvah to lose one's seat, to be unseated
    volítve so odložene the poll is postponed
    delavska stranka vodi pri volítvah the Labour party is in the lead
    razglasiti, objaviti rezultat volítev to declare the result of the election
    biti poražen na volítvah to be defeated at the polls
    dobiti največje število glasov pri volítvah to get most votes, to head (ali to top) the poll
  • volítev élection ženski spol , (glasovanje) vote moški spol , scrutin moški spol

    volitev cesarja élection de l'empereur
    dopolnilna volitev élection complémentaire
    volitev po listah (élection au) scrutin moški spol de liste
    nadomestna volitev élection complémentaire (ali partielle, de remplacement)
    ožja volitev (scrutin de) ballottage moški spol
    volitev papeža élection du pape
    predhodna volitev premier tour de scrutin, scrutin éliminatoire
    volitev po proporčnem sistemu scrutin proportionnel, (représentation ženski spol) proportionnelle ženski spol (krajšava R.P.)
    iti na volitve aller aux urnes
    izvršiti volitev procéder à une élection
  • volítev (-tve) f pl. volitve elezioni:
    zmagati na volitvah vincere alle elezioni
    izid volitev responso delle urne
    občinske, skupščinske volitve elezioni comunali, assembleari
    (v Italiji) občinske, pokrajinske, deželne volitve elezioni amministrative, amministrative
    skupščinske volitve elezioni politiche, politiche
  • volítev elección f , (glasovanje) votación f

    dopolnilna volitev elección complementaria
    ožja volitev empate m electoral
    ponovna volitev reelección f
    predhodna volitev elección preliminar eliminatoria
    iti na volitve ir a las elecciones
    opraviti volitve celebrar las elecciones
    izvršiti volitev hacer una elección
  • wählen izbirati, izbrati; Telefon: zavrteti številko; politisch: voliti, izvoliti (konservativ wählen voliti konservativce); den richtigen Augenblick wählen izbrati pravi trenutek; du darfst wählen lahko izbiraš/izbereš; das kleinere Übel wählen izbrati manjše zlo; wählen gehen iti volit, iti na volitve
  • župan samostalnik
    (vodja mestne uprave) ▸ polgármester
    kandidat za župana ▸ polgármesterjelölt
    kandidatura za župana ▸ polgármesteri jelölés
    volitve za župana ▸ polgármester-választások
    kandidirati za župana ▸ polgármesternek jelölteti magát
    izvoljen za župana ▸ megválasztották polgármesternek
    sprejem pri županu ▸ fogadás a polgármesternél
    sestati se z županom ▸ polgármesterrel találkozik
    župan občine ▸ község polgármestere
    župan prestolnice ▸ főváros polgármestere
    župan in svetniki ▸ a polgármester és a képviselők
  • κληρόω (κλῆρος) 1. act. žrebam, po žrebu določim, izberem, volim, prisodim, izžrebam; pass. izžrebajo me, izvolijo me za kaj. 2. med. a) dobivam po žrebu, izžrebam si; b) žrebam zase, udeležujem se žrebanja (volitve), dam se po žrebu voliti.