Franja

diavolo

A) m (f -la, -lessa)

1. hudič, vrag:
nero, brutto come il diavolo črn, grd kot hudič
è furbo come, più del diavolo, ne sa più del diavolo od hudiča je, še hudiču bi rep izpulil
il diavolo ci ha messo la coda, le corna hudič ima svoje kremplje vmes
essere come il diavolo e l'acqua santa biti si kot pes in mačka
abitare a casa del diavolo stanovati bogu za hrbtom
andare al diavolo iti k hudiču; spraviti se izpod nog
mandare al diavolo poslati k hudiču
fa un freddo del diavolo hudirjevo je mraz
avere una sete, una fame del diavolo biti hudirjevo žejen, lačen
fare un chiasso del diavolo delati neznosen hrup

2. pren. hudiček, vragec, nepridiprav:
è un diavolo scatenato to je pravcati hudiček
fare il diavolo a quattro zganjati peklenski trušč
avere il diavolo in corpo, avere il diavolo addosso imeti mevlje v riti
avere un diavolo per capello biti ves iz sebe
sapere dove il diavolo tiene la coda pojesti vso modrost z veliko žlico

3. pren.
buon diavolo dobričina
povero diavolo ubožec, nesrečnik

4. (v klicalnih in vprašalnih stavkih)
che diavolo vuole costui? kaj za vraga hoče možakar?
dove diavolo ti sei cacciato kje hudirja pa si bil?
che diavolo ti prende? kaj hudiča ti pa je?

5. igre škis (pri taroku)

6. zool.
diavolo orsino tasmanski vrag (Sarcophilus harrisii)
diavolo spinoso moloh, trnovec (Moloch horridus)
PREGOVORI: il diavolo non è così brutto come lo si dipinge preg. hudič ni tako črn, kot ga slikajo
la farina del diavolo va in crusca preg. kar hudič prikveka, nima teka
il diavolo insegna a far le pentole, ma non i coperchi preg. kakor dobljeno, tako izgubljeno
il diavolo quando è vecchio si fa romito preg. ko hudič ostari, se pomeniši

B) inter. (izraža začudenost, jezo, grajo) hudiča!, hudirja! šment!

C) avv.

1.
alla diavola zanič; na vse pretege:
lavorare alla diavola delati na vse pretege

2.
pollo alla diavola kulin. piščanec v pikantni omaki

dirimō -ere -ēmī -emptum (dis in emere)

1. narazen spraviti (spravljati), ločiti, razločiti (razločevati), razkrojiti (razkrajati), (raz)deliti (kar je sicer organsko zvezano): Col., Plin., Val. Fl., Plin. iun. idr., corpus … , quod dirimi … non possit Ci., colos … , dirimi qui non queat Lucr., Sabinae mulieres … dirimere infestas acies, dirimere iras (= iratos) L., nox incertos victi victoresne essent diremit L., urbs Volturno flumine dirempta L. na dva dela razdeljeno, in conspectu steterunt dirimente (eos) amni L., dirempti fuerant medio amne L., duces parvā campi statione dirempti Lucan., a continenti urbem angustum fretum dirimit Cu., Alpes populos immanes dirimunt Mel., dir. iunctos olim perpetuo iugo colles Mel. predreti, spumea porrecti dirimentes terga profundi Stat.; pren.
a) moderatione meliorum dirempti (Caecina et Metellus) T. razprta.
b) glasove sodnikov (raz)ločiti: dir. sententias occīdentis et relegantis (za smrtno kazen in za izgon) Plin. iun.

2. prekiniti, pretrgati, ustaviti, (z)motiti, zavreti (zavirati), preprečiti: suffragia Varr., colloquium C., sermonem, rem susceptam Ci., tempus Ci. storiti, da se kaj odloži na drug čas, comitia consularia L., senatum, actionem meam Plin. iun., nihil agi potuit dirimente magnitudine fluentorum Amm. zaradi (ovirajoče) visoke gladine vode; abs.: actum est de eo nihil; nox diremit Ci. ep. noč je vmes stopila; avgursko: augurium, auspicium dir. L. razveljaviti.

3.
a) kaj ukiniti, s čim prenehati: proelium Pl., C., S., V., L., Auct. b. Alx., T., aequis manibus pugnam L.
b) kako zvezo, skupnost (raz)ločiti, razdružiti, razvezati, razpustiti, razdreti, razbiti, spodnesti, onemogočiti: veterem coniunctionem Ci., humani generis societatem Ci., officiorum societatem falsis criminibus Ci., societatem auxilii mutui L., concilia populi L., ea res consilium diremit S., dir. Pyrrhi pacem Q., quem motum mors Caesaris diremit T., dir. amicitias, adfinitatem, belli commercia T., coniugium Iuv., nuptias Suet., omnia inter duces Vell. vse vezi raztrgati.
c) poravna(va)ti, pomiriti (pomirjati), razrešiti (razreševati), odpraviti (odpravljati), odstraniti (odstranjevati): controversiam Ci., litem O., simultates L., bellum Iuv., bellum inter Philippum et Aetolos L., duellum Formula ap. L., conubium L., certamen O., aemulationem inter duos T., consiliorum diversitatem T.

Opomba: Pf. tudi dirempsi po Char.

DJ samostalnik
tudi v pridevniški rabi (oseba, ki predvaja glasbo) ▸ DJNajprej sem kot DJ vrtel glasbo, nato sem delal na radiu, vmes sem organiziral koncerte. ▸ Először DJ-ként kevertem a zenét, majd rádiónál dolgoztam, közben pedig koncerteket szerveztem.
Sopomenke: didžej

einschalten vklopiti (sich se); Licht: prižgati; einen Gang: prestaviti v (prestavo); eine Pause, Erzählung: vstaviti, vriniti; Behörden, Instanzen: pritegniti; sich einschalten poseči vmes intervenirati

finger¹ [fíŋgə] samostalnik
prst; mera za globino ali debelost; kazalec (na uri)

to burn one's fingers opeči si prste
his fingers are all thumbs zelo je nespreten
by a finger's breadth komaj, za las
to be finger and glove with s.o. biti s kom zelo zaupen
to have a finger in (the pie) imeti svoje prste vmes
to have s.th. at one's finger tips (ali ends) imeti kaj v malem prstu
my fingers itch komaj čakam
to the finger nails popolnoma
one can number them on one's fingers človek bi jih lahko seštel na prstih
to keep one's fingers crossed držati figo
to lift one's little finger preveč piti
to look through one's fingers spregledati kaj, skozi prste gledati
to lay (ali put) a finger on s.th. imeti svoje prste vmes
not to raise (ali lift) a finger on behalf of niti s prstom ne migniti zaradi
to snap one's fingers biti ravnodušen do česa
to twist round one's (little) finger oviti si okoli prsta
one can do with a wet finger to je lahko narediti
within a finger's breadth of one's ruin na robu propada
index (ali first) finger kazalec
middle finger sredinec
ring finger prstanec
little finger mezinec

Gang, der, (-es, Gänge)

1. hoja, beim Pferd: hod; in die Stadt: opravek, pot

2. (Bewegung) gibanje, bei Maschinen: tek; figurativ gibanje, premikanje, der Verwaltung, der Geschichte: potek, tek; (Verlauf) elektronische Datenverarbeitung ciklus

3. (Korridor) hodnik, (Erzgang) žila, Anatomie vod, kanal, rov, odvodilo, izvodilo; Pflanzenkunde kanal; (Studiengang) smer

4. Technik bei Gewinden: korak, stopnja navoja, zavoj, teg; beim Auto: prestava; in der Weberei: snovalni pas, [Schiffahrt] Schifffahrt opločje

5. (Mahlgang, Arbeitsgang) faza außer Gang Maschine: zaustavljen; in Gang bringen/setzen spraviti v tek, pognati, sprožiti ( tudi figurativ ); figurativ sich in Gang setzen premakniti se; im Gange sein/in Gang teči, potekati, biti v teku, gibati se, figurativ kuhati se; in Gang halten poganjati, vdrževati tek/obratovanje; seinen Gang gehen iti svojo pot; in vollem Gange v polnem razmahu; den Dingen ihren Gang lassen ne posegati vmes

hand¹ [hænd] samostalnik
roka, prednja noga četveronožca, noga (sokolova), škarnik (rakov); spretnost, ročnost, izurjenost; strokovnjak, izvedenec; vodenje; izvedba, izvajanje; delo; pomoč; človek, sluga, delavec, mornar
množina mornarji, posadka (ladje), tovarniški delavci; postopek, način; moč, premoč, oblast, vpliv; posredovanje, posrednik; vir (podatkov); snubitev; lastnina, lastnik; kartanje, kvartač, karte v roki; urni kazalec; pisava, podpis, znak; dlan (mera, 10,16 cm); šop (banan, tobačnih listov)
gledališče, sleng ploskanje, aplavz; stran, smer

all hands vsa posadka, vsi delavci
on all hands povsod, na vseh straneh
at hand blizu, pri roki
at the hands of s strani nekoga
bloody hands grb grofije Ulster
a bird in the hand nekaj gotovega (imeti v roki)
a bold hand energična pisava
with a bold hand pogumno
by hand ročno, na roko (narejeno)
by the hands of s posredovanjem
hand cash gotovina pri roki
a cool hand hladnokrvnež
figurativno clean hands čiste roke, čista vest
on every hand povsod okoli
even hands izenačeno
for one's own hand sebi v prid
from hand to hand iz rok v roke
from first hand iz prve roke
from second hand iz druge roke; ponošen, rabljen, antikvaričen
from good hand iz dobrega vira
the hand of God božja roka
hand on heart roko na srce
heart and hands iz vsega srca
heavy on hand dolgočasen, mučen
with a heavy hand s trdo roko
with a high hand drzno, predrzno, naduto
his hand is out iz vaje je
hand to hand (struggle) človek proti človeku (borba)
hand over hand (ali fist) preprijemanje (pri plezanju); figurativno na vrat na nos, hitro, igraje
in hand v roki, v delu, na razpolago, pod nadzorstvom, skupaj, vzajemno, roko v roki
a legible hand čitljiva pisava
on the mending hand na poti k okrevanju
near hand leva stran
near at hand pri roki, blizu
a niggling hand nečitljiva pisava, čačka
an old hand strokovnjak, star lisjak
off hand nepripravljen, brez obotavljanja, desna stran
hands off! roke proč!
hands off policy politika nevmešavanja
on hand v roki, na zalogi, v breme, prisoten; ameriško pri roki, pri sebi
on the one (other) hand po eni (drugi) strani
out of hand nepripravljen, takoj, ekstempore, nenadzorovan, divji
hands up! roke kvišku!
a slack hand brezdelje, brezbrižnost
to (one's) hand pri roki, dosegljiv, pripravljen, na razpolago
under the hand pod roko, skrivaj
under the hand of podpisani...
contract under hand preprosta pogodba brez pečata
the upper hand premoč, nadvlada
with one's own hand lastnoročno

Z glagoli:

to ask for a girl's hand prositi dekle za roko, zasnubiti
to be a good (poor) hand at biti spreten (neroden) v čem
to be bound hand and foot imeti vezane roke
to be in good hands biti v dobrih rokah
to be on s.o.'s hands biti komu na vratu, skrbi
to bear a heavy hand zatirati
to bite the hand that feeds one biti zelo nehvaležen
to bring a baby up by hands hraniti dojenčka s stekleničko
to come to hand priti v roke, dospeti
to change hands menjati lastnika, priti v druge roke
to do a hand's turn samo s prstom migniti
not to do a hand's turn; ali not to lift (ali raise) a hand niti s prstom migniti
to fall into s.o.'s hands priti komu v roke
figurativno to feed out of s.o.'s hand komu iz rok jesti
to get a big hand dobiti velik aplavz
to get s.o. in hand dobiti koga v roke
to get one's hands in dela se zares lotiti
to get the upper hand dobiti premoč
to get off one's hands otresti se česa, znebiti se
to get out of hand iz rok se izmuzniti, izgubiti oblast nad
to give one's hand to poročiti se s kom, roko komu dati
to give one's hand on a bargain v roko si seči, skleniti kupčijo, obljubiti
to give s.o. a free hand dati komu proste roke
to give s.o. a hand iti komu na roko, pomagati, ploskati komu
to go hand in hand with figurativno & dobesedno v korak s kom stopati
to have a hand for biti spreten, nadarjen za kaj
to have o.s. well in hand dobro se obvladati
to have a hand in a matter imeti svoje prste vmes
to have (ali keep) one's hand in ostati v vaji
to have one's hands full imeti polne roke dela
to have time on one's hands ne vedeti kam s časom, imeti mnogo prostega časa
to hold hands držati se za roke
to hold one's hand zadržati se
to hold a good hand imeti dobre karte
to join hands združiti se
to keep a tight hand over imeti koga na vajetih
to keep one's hands on imeti čvrsto v rokah
to let one's temper get out of hand ne obvladati se, podivjati
to live from hand to mouth iz rok v usta živeti
to lay hands on vzeti, najti, roko na kaj položiti
to lay hands on o.s. roko nase položiti, napraviti samomor
to lend a hand pomagati
to make a hand napraviti dobiček
many hands make light work v slogi je moč
to pass through many hands iti skozi mnogo rok
to play into the hands of nevede komu delati v prid
to play a good hand dobro igrati karte
to play for one's own hand delati sebi v prid
to put one's hand in one's pocket seči v žep, prispevati v denarju
figurativno to put one's hands on najti, spomniti se
to put (ali set, turn) one's hands to v roke vzeti, poprijeti se
to serve (ali wait on) s.o. hand and foot komu vdano služiti
to shake s.o. by the hand stisniti komu roko
to shake hands with rokovati se s kom
to show one's hand; ali to have a show of hands figurativno odkriti svoje karte, pokazati svoj pravi namen
it shows a master's hand mojstrsko je, kaže na mojstra
to strengthen the hands of podpreti koga
to take s.o. by the hand koga za roko prijeti, figurativno vzeti koga pod svoje okrilje
to take in hand vzeti v roke, lotiti se
to take a hand at a game sodelovati v igri
to take s.th. off one's hands kupiti kaj od koga; pomagati komu, da se česa znebi
to take a hand in a matter vmešati se v kaj
to take one's courage in both hands zbrati ves svoj pogum
time hangs heavy on my hands dolgčas mi je
to try one's hand at poskusiti se v čem
to throw up one's hands obupati nad čim
to vote by show of hands glasovati z dviganjem rok
figurativno to wash one's hands of umiti si roke, odkloniti odgovornost
to win a girl's hand dobiti dekletovo privoljenje za poroko
to win hands down z lahkoto dobiti, igraje zmagati
to witness the hand of overiti podpis
to write a good hand imeti lepo pisavo

heat¹ [hi:t] samostalnik
vročina, toplina, toplota; žar, gorečnost, strast; silovitost; jeza, razjarjenost; višek napetosti; spolni nagon, spolna razdraženost živalskih samic
šport posamezen tek, krog
množina tekmovanje v teku
ameriško, sleng pritisk, nasilje

pravno in the heat of passion v afektu
at one heat na en mah, v enem teku
in the heat of the battle sredi največje borbe
in (ali on, at) heat spolno razdražena (samica)
a bitch in heat psica, ki se goni
šport a dead heat neodločen izid teka
šport the trial (ali preliminary) heat izločilni tek
šport the final heat finalni tek
ameriško, sleng to turn on heat ostro poseči vmes
ameriško, sleng to turn the heat on s.o. pritisniti na koga
ameriško, sleng the heat is on ostro je, nevarno je
ameriško, sleng the heat is off pomirilo se je, ni več nevarnosti
prickly heat pršica

hudič moški spol (-a …) der Teufel; der Böse, der Leibhaftige, der Erzfeind
figurativno hudič je der Teufel ist los
sam hudič ve weiß der Kuckuck
hudič ga je obsedel er ist vom Teufel besessen, der Teufel ist gefahren in …
hudič naj ga pobere! der Teufel soll ihn holen, hol's der Teufel/der Geier
bati se česa/koga kot hudič križa (etwas/jemanden) scheuen/fürchten wie der Teufel das Weihwasser
gnati se za čim kot hudič za grešno dušo hinter (etwas) [hersein] her sein wie der Teufel hinter der armen Seele
tu ima hudič kremplje vmes da hat der Teufel seine Hand im Spiel
v sili hudič muhe žre in der Not [frißt] frisst der Teufel Fliegen
imeti hudiča v sebi den Teufel im Leibe haben
izganjalec hudiča der Teufelsaustreiber
izganjanje hudiča der Exorzismus
izganjati hudiča z Belcebubom den Teufel mit dem Beelzebub austreiben
ne bati se ne Boga ne hudiča weder Tod noch Teufel fürchten
biti od hudiča ein Satanskerl sein
za hudiča! verwünscht!, alle Wetter!
X je šel k hudiču X ist beim/zum Teufel
Pojdi k hudiču! Geh zum Teufel!
poslati k hudiču zum Teufel wünschen
tristo hudičev! Tod und Teufel!
o, hudiča! ach du grüne Neune!

hudíč (-a) m

1. rel. diavolo, demonio; pren. demone:
črn, grd kot hudič nero, brutto come il diavolo
prodati, zapisati se hudiču vendere l'anima al diavolo
izganjati hudiča esorcizzare il demonio
knjiž. hudič zavisti, sovraštva il demone dell'invidia, dell'odio

2. (kot kletvica)
hudič! diavolo!, corpo del diavolo!
tristo hudičev! per mille diavoli!
pri hudiču! per diavolo!, corpo del diavolo!

3. (hudoben človek) demonio:
ta hudič je zmožen vsega è un demonio capace di tutto

4. pog. (izraža negativen odnos do osebe ali stvari)
noben hudič nessuno
vsak hudič chiunque, il primo venuto
vsega hudiča ogni sorta di cose
zaprl je vrata in noben hudič ni mogel notri chiuse la porta e nessuno potè più entrare
vsak hudič bi me rad učil non c'è chi non pensi di potermi ammaestrare
pripovedoval ji je vsega hudiča le raccontò ogni sorta di cose
pa dopovej hudiču babjemu, če moreš vaglielo a dire alla maledetta femmina, se puoi
zamenjal je žarnico, pa je hudič takoj pregorel aveva cambiato la lampadina e quella si bruciò subito

5. pog. pren. (hrup, nemir) diavolo, putiferio:
delati, zganjati hudiča fare un chiasso del diavolo, sollevare un putiferio

6. pog., pren. (neprijetnosti, težave) guai:
hudič bo, če bodo zvedeli se lo vengono a sapere, saranno guai
kadar se ga napije, je z njim hudič quando si ubriaca, sono guai

7. pog. pren. (v povedni rabi)
a) (izraža neprijetnost, težavnost česa)
hudič je, če nihče ne uboga è un guaio se nessuno ubbidisce
b) (izraža nezadovoljstvo nad čim)
hudič je vse skupaj al diavolo tutto quanto

8. (v prislovni rabi izraža visoko stopnjo, močno zanikanje)
bilo je od hudiča vroče faceva un caldo da crepare
na hudiče sem truden sono stanco morto
'Saj je prinesel denar!' 'Hudiča je prinesel!' 'Ma se ha portato i soldi!' 'Soldi un cavolo!'

9. pog. pren. (v medmetni rabi)
a) (izraža močno čustveno prizadetost)
kdo, za hudiča, vas je poslal tja? chi diavolo vi ci ha mandato?
b) (izraža močno zanikanje, omalovaževanje)
hudič, pa taka večerja al diavolo una cena così
c) (izraža podkrepitev trditve)
tristo hudičev, da je res è vero per diavolo, per mille diavoli
č) (izraža jezo nad kom)
hudič naj ga vzame e vada al diavolo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. pren. tu ima hudič svoje kremplje vmes qui ci ha messo la coda, lo zampino il diavolo
pog. pren. tam je cel hudič la cosa, la faccenda è estremamente grave, seria
to je vse en hudič è lo stesso, fa lo stesso
kdo pa je to za en hudič?! chi diavolo è costui?!
pog. pren. sam hudič ga je prinesel è il diavolo che l'ha mandato
pog. pren. vse bo hudič vzel andrà tutto al diavolo, in malora
če bo še dolgo tako pil, ga bo kmalu hudič vzel se continua a bere di questo passo, andrà presto all'altro mondo
pren. ne bati se ne biriča ne hudiča non temere neppure il diavolo
imeti hudiča v sebi avere il diavolo in corpo
pren. izganjati hudiča z belcebubom il rimedio è peggiore del male
pog. pren. pojesti hudiča in pol mangiare per quattro
pokazal ti bom hudiča! ti farò vedere io!
pren. kaj izpeljati od hudiča fare una gran cosa
pren. človek od hudiča un diavolo di uomo
pravi hudič, če boš zraven ali ne se ci sei o no, fa lo stesso
pihalo je ko sto hudičev tirava un vento del diavolo
PREGOVORI:
kamor si hudič sam ne upa, pošlje babo dove il diavolo non fuò, manda una vecchia
hudič v sili še muhe žre il bisogno fa correre la vecchierella
kar hudič prikveka, nima teka la farina del diavolo va in crusca

illī̆c, illaec, illōc in illū̆c (pron. ille okrepljen z deiktičnim „ce“ (od tod illici-ne, illanci-ne), pred vokalom „c“, prim. huius-ce, huius. Torej je illi-c = ille-ce, illu-c = illud-ce; v fem. stopi vmes še eno pronom. deblo: *illa-i-ce = illaec. Zato je lahko tudi masc. *ille-i-ce = illīc: nam illīc homo homines non alit, verum educat Pl.)

I. pron.: oni tu, oni tam. Kom. rabijo prvotno te okrepljene obl., da se znebijo zeva: illĭc huc iturus est Pl.; poseb. pogosto: illic homo Pl., ubi illic est? Ter., in illac hirnea Pl., illoc homine opus est Ter., illaec autumare illum audio Pl., quid illac inpudente audacius? Pl. Toda analogno tudi pred konzonanti: in maximam illuc populi partem est optumum Pl. V prozi se rabijo (ne glede na začetek naslednje besede) samo:

II. adv. obl. (njihove osnovne obl. išči pod ille II.). Rabijo se:

1. illā-c (iz illā) tam, na oni strani: Ter., ibimus illac O., descendunt illac O., et nunc hac iuveni, nunc circumfunditur illac O., sedaj tu, sedaj tam, illac facere Ci. ep. na oni strani stati, oni stranki pripadati.

2. illin-c (iz illim -ce)
a) od one strani (sem), od tam, od ondod: Pl., Ter., te illinc abiisse constabat Ci., permulta navibus illinc exportata sunt Ci., errat et illinc huc venit O.; pogosto v naspr.: hinc Thisbe, Pyramus illinc O., pudor est, qui suadeat illinc, hinc dissuadet amor O.
b) (v sl. s premaknjenega stališča) na oni strani, tam: intellegetis illinc cupiditatem pugnasse, hinc veritatem Ci.

3. illō-c in illū-c tja(kaj); starejša oblika je illoc (prim. illō pod geslom ille); pogosto se nahaja pri Kom.: illoc … veni Pl., illoc duci Ter., hoc et illoc quadrat Petr. sem in tja; proza daje prednost zamolklemu illuc: N., Plin. iun. (pa tudi Pl., Ter., Cat.) idr. cum illuc irent Ci., illuc confugies Ci., senatum illuc vocat consul Ci., venit hinc illuc O. Pogosto v naspr.: huc illuc S., huc et illuc H., huc atque illuc tergiversantem Ci. sem in tja, na vse strani; evfem.: cum illuc … feremur Ci. na oni svet. časovno: illuc usque fidus T. do one dobe, dotlej; z gen.: illuc aetatis qui sit Pl. je v tej dobi. Pogosto metaf. tjakaj = k oni stvari: ut illuc revertar Ci. k začetku, k stvari, illuc, unde abii, redeo H., illuc haec res pertinet H., Civilis illuc intenderat T. je na to meril. Tako tudi o osebah: illuc cuncta vergunt T. = na Tiberija.

4. illīc (pogosto nam. redkega loc. illī) tam(kaj), na onem kraju: Pl., S. fr., Cu., desilit in terras, illic posuit pennas O., utinam Lucullus illic adsideret Ci., cives Romani illic negotiabantur C.; z anaforo: illic et nebulas, illic consistere nubes iussit O. tam … in tam … ; zveza: hic illic, ubi mors deprenderat O. tu in tam; tako tudi: illic frena iacent, illic axis O. tam … in tam zopet … ; evfem.: illic O., Pr. na onem svetu, „tam“; metaf. (o osebah): Iuv. profana illic (pri njih) omnia, quae apud nos sacra T., res publica illic pecunia vacat L. pri tej priložnosti, belli initium illic fuit T. na Vitelijevi strani.

imprévu, e [ɛ̃prevü] adjectif nepredviden, nepričakovan, nenaden, presenetljiv; masculin nepričakovan dogodek

en cas d'imprévu v primeru nečesa nepredvidenega
sauf l'imprévu če ne pride kaj nepričakovanega vmes
faire la part de l'imprévu z vsem računati, biti na vse pripravljen

in-cidō¹ -ere, íncidī (in, cadere)

1. pasti (padati) v ali na kaj: Plin., Lucr., Sil., Q., belua in foveam incidit Ci., incidit ad terram Turnus V., turris Danaūm super agmina incidit V.; z dat.: V., Col., Lucr. idr., caput incidit arae O., ruinae … nostris capitibus incident L., incidunt missilia ramis Cu. padajo nanje, jih zadevajo, incidit ictus clipeo T. ga zadene (prileti nanj); poklas. z acc.: quos inciderat ballista (= in quos ceciderat) T.; abs.: incidit spatium rhombi Iuv.; metaf.
a) priti v kak čas, biti v kakem času, spadati v kak čas: N., Q., Plin., Suet., in Calendas Ianuarias compitaliorum dies incidit Ci., quintus annus in te praetorem incidit Ci. v tvojo preturo (v čas tvoje preture), omnia in nostram aetatem inciderunt Ci., eius aetas incidit in ea tempora Ci., incidi in id tempus Ci.
b) v glavo pasti, na misel priti: quae cogitatio si non incidisset Ci., incidit mihi in mentem Ter., Ci.

2. occ.
a) (o rekah) v … padati, izlivati se: hi duo amnes … incidunt … flumini L.
b) planiti, zagnati (vreči) se v ali na kaj: exercitus patentibus portis incidens L., castris i. L., navigiis incidit eurus V., flamma incidit in segetem V. šine, švigne.
c) (koga sovražno) napasti, naskočiti, zapopasti, navaliti na koga: acrius ultimis incidebat Romanus L. je naskakoval; pren. = prepasti (prepadati), prevze(ma)ti, obiti (obhajati), obstreti: terror incidit exercitui C., pestilentia incidit in urbem L. je prišla nad mesto.

3. metaf. nepričakovano na koga naleteti ali zadeti, kam priti, pasti, zabresti, zaiti: in quos de improviso incidant Ci., in hostīs aut in praedones i. Ci., in latrones i. Ci., mulier in viros inciderat Ci., in manus eorum i. Ci., in vim et in tela latronum i. Ci., in Bactrianos i. Cu., quibus quadrigae inciderant Cu.; z novo metaf.: quocumque oculi inciderint Ci. kamor koli se obrnejo oči, casu in eum sermonem incidi qui tum fere multis erat in ore Ci. sem prišel (napeljal besedo) na to govorico (toda: incidere in sermonem [sc. hominum] Ci. ali i. in varios sermones Ci. priti ljudem v (na) zobe, razne govorice se raznesejo (raznašajo) o kom; prim. pod 3. navedene occ. pomene in rekla kakor: in suspiciones incidere, in eorum mentionem i. Ci.; occ. (v kako zlo ali slab položaj) pasti, priti, zabresti, zaiti: in morbum incidit N., Ci. zbolel je, in furorem Ci. razsrditi se, zbesneti, in insaniam Ci. zblazneti, in cupiditatem Ci. zaželeti si, incidit in invidiam N. prišel je v zamero, in fraudem divinitus incidit Ci., in has miserias numquam incidissemus Ci., in suspiciones incidit regni adpetendi Ci. osumili so ga, da … , in calumnias i. Ci., in aes alienum i. Ci. zabresti v dolgove, incidit in Scyllam, qui vult vitare Charybdim H.; poklas. s samim acc.: i. caecitatem Ambr., i. repente hunc morbum Plin. Val. nalesti se.

4. (o dogodkih) nenadoma nastopiti, pripetiti se, zgoditi se, primeriti se, naključiti se: Plin. iun., Sen. ph., Cels. idr., incidit civile bellum N. vmes je izbruhnila, ne quod periculum incideret N., fatalis quaedam calamitas incidit Ci., incidit mentio de aliquo L. ali alicuius Sen. ph. ali incidit sermo de aliquo Plin. iun. beseda (pogovor) nanese na nekoga, v pogovoru se kdo slučajno omeni; s finalnim stavkom: Auct. b. Afr., Auct. b. Hisp., forte incidit, ut nuntiaretur Ci., forte ita incidit, ut … lictor Sulpici … forem … virga parentaret L., forte ita inciderat, ne duo violenta ingenia matrimonio iungerentur L.; z dat.: incidit regi adversa valetudo Cu. je prišla nenadoma nad kralja, se ga je nenadoma prijela, multis inciderunt tales casus Ci., si quid durius tibi inciderit Prop.

Opomba: Pt. fut. act. incasūrus Plin.

īn-serō² -ere -seruī -sertum

1. dejati (devati), vtakniti (vtikati) v kaj, vde(va)ti kaj: Ter., Iust., Sen. tr., Col., Q. idr., caput in aversam lecticam (in tentoria L.) inserens Ci., homo collum in laqueum inserens Ci., cibum alicui in os i. Ci., aliquid in ignem C., rostrum lagoenae inserere Ph., sera inserta posti O., falces insertae longuriis C., collo inserta catena Cu. dana okoli vratu, gemmas soleis i. Cu. vložiti, pellis auro inserta V. z zlatom prepletena, inseritur radiis subtemen O. z votkom se osnutek prepleta, pollicem per os Suet., uno lino decies HS Tert. na eno vrvico nanizati biserov za cel milijon sestercijev; brez določila na vprašanje kam (kje): trecentos inseris H. (spravljaš na ladjo), quidquid inserueris, vimine diligenter ligato Col., surculus insertus Col., insertae fenestrae V. (v steno) vdelana, inserto latices infundere cornu V., telum L. poriniti; pren.: nunc inserite oculos in curiam Ci. ali in pectora O., oculos huic miraculo Val. Max. oči obrniti, pogledati na (v) …

2. metaf. vtakniti (vtikati), vde(va)ti), vstaviti (vstavljati), vmeša(va)ti, vplesti (vpletati), spraviti (spravljati) v kaj: historiae iocos O., supersunt aliqua epistulis inserta T., querelas et ambiguos sermones T., rationes orationibus T., nomen famae T. (Dial.) proslaviti svoje ime, nomen suum verum carmini Lact., nomina Aeacidis O., annalibus Suet., aulaï carminibus Q., agris meis praedia Plin. iun., consilium Pl., aliquid sermoni Cu., versūs, negotiis munus, Hispanum nomen Latinae orationi Q., prandiis subditicios ignobiles Amm., stellis aeternum decus H., ignobilitatem suam magnis nominibus i. T. proslaviti se, pedites globo inserti Sil., commentariis falsis insertos Vell.; pesn.: aliquem vitae i. Stat. komu življenje ohraniti; refl. vmeša(va)ti se, vtakniti (vtikati) se, vplesti (vpletati) se, vključiti (vključevati) se v kaj, pridružiti (pridruževati) se komu: Vell., insere te turbae O., nec te insere bellis O., inserentibus se centurionibus T. ker so vmes posegli (posegali), sese fortunae T. vsiliti se v visoko dostojanstvo, se viris Val. Max.

3. occ. koga uvrstiti (uvrščati) kam: si me lyricis vatibus inseris H., Pleiadum choro aliquem H. sprejeti med … , stellis i. H. smrtnost podeliti, insertus civium numero Suet., insertus Liviorum familiae Suet., publicanum his nominibus Plin. iun., cum imaginibus Caesarum Suet.

inter-capiō -ere „vmes odvzeti" = prekiniti, prenehati: Prisc.

intercursus -ūs, m (intercurrere) v rabi je le abl. sg.

1. prihod v teku, nagli vmesni prihod, nastop: impeditus intercursu suorum usus hastarum L., repentino intercursu viam dare L.

2. metaf.
a) vmešavanje, vtikanje, posredovanje: consulum intercursu res sedatur L., intercursu tribunorum T.
b) nagel vmesni nastop: intercursu lunae Sen. ph., nox horrida ac terribilis intercursu luminis diri Sen. ph. ker so vmes švigali grozoviti bliski.

interiectus -ūs, m (intericere)

1. metanje, postavljanje med kaj: velut in maceria lapides temerario interiectu poni Ap.

2. metaf.
a) prostorsko: vmesni vstop, vstop (vmes) med … : luna deficit interiectu terrae Ci. če stopi zemlja vmes (med sonce in mesec).
b) časovno: pretek, vmesni čas, vmesno obdobje, medčasje, rok, doba: petito paucorum dierum interiectu T., interiectu noctis T. ko je vmes pretekla noč, i. temporis Aur.

inter-plicō -āre

1. vmes vtakniti (vtikati), vplesti (vpletati): raptum interplicat atro Tisiphones de crine ducem Stat.

2. preplesti (prepletati), obda(ja)ti: albā puniceas infulā cristas Stat.

inter-rogō -āre -āvī -ātum, prvotno = „vmes(no) vprašanje postaviti“; potem sploh

1. vprašati, povpraš(ev)ati; abs.: ut illis eadem interrogandi facultas sit Ci., casus interrogandi Nigidius ap. Gell. rodilnik, genetiv; z acc. personae: si quem interrogare noluimus Ci., a te interrogati augures responderunt Ci., hoc facinus interrogati (na vprašanje) negare non potuerunt Ci., visne igitur, ut tu me Graece soles ordine interrogare, sic ego te vicissim eisdem de rebus Latine interrogem? Ci.; occ.: interrogare aurem suam Gell.; stvarni obj.
a) deloma z acc.: sententiam interrogare L. za mnenje (po)vprašati; pass.: sententiam interrogatus L., Sen. ph. za mnenje vprašan, sententiae interrogari coeptae L. začeli so spraševati za mnenje; z dvojnim acc. (personae in rei): M. Aebutium nihil interrogas? Ci. ga nič ne vprašaš? quid te interrogavi? Ci., pusionem quendam interrogavit quaedam geometrica Ci. (vprašati koga o čem, za kaj, povprašati ga za kaj, zastran česa); pass.: nihil interrogatur Ci.
b) deloma z de: quem ego interrogem de patellis Ci., quid te de flagitiis tuis interrogem? Ci. čemu naj te vprašam o … , interroga de istis, quorum nomina ediscuntur Sen. ph.
c) večinoma pa z odvisnim vprašalnim stavkom: interrogabat suos, quis esset Ci., illa interrogavit illam „quī scis?“ Pl., interrogavit, quale id genus esset poenae Suet., interrogas me „num in exsilium?“ Ci., interrogans, solerentne veterani milites fugere C., is cum interrogaretur, utrum (katerega od obeh) pluris, patrem matremne, faceret, „matrem“ inquit N., censetis hominem interrogem, meus servus si ad eum venerit, necne Pl., interrogare eum coepit, an Perdiccam comprehendi ipse iussisset Cu., identidem me, an audierim, an viderim, interrogo Plin. iun., interrogatus, cur igitur repudiasset uxorem, „Quoniam“, inquit … Suet., interrogatus est, „hasne urbis“ an „has urbes“ dici oporteret Gell., cum milites per cruciatus interrogarent (eum), ubi filium occuleret T. — Od tod subst. interrogātum -ī, n vprašanje: Icti., iudicum interrogata perscribere Ci. vprašanja, zastavljena sodnikom, ad (na) interrogata respondere Ci.

2. occ. kot jur. t. t.
a) izpraš(ev)ati, zasliš(ev)ati (pred sodiščem), pravdno (sodno) vprašati, spraševati: Icti., ut in testibus interrogandis omnia crimina proponerem Ci., testīs bene (acute) interrogavit Ci. spretno, testes in reos i. Plin. iun.
b) (za)tožiti, obtožiti (obtoževati), na sodbo (po)klicati, pred sodnika (po)klicati; nav. z dostavkom lege (legibus): quis me umquam ulta lege interrogavit? Ci., (quivis) civis legibus interrogari potest L., lege Plautiā i. S.; z gen. criminis: ambitūs S., repetundarum T., pecuniarum repetundarum Amm., pepigerat Pallas, ne cuius facti in praeteritum interrogaretur T.
c) kot fil. t. t.: sklepati, silogizem tvoriti: Sen. ph.

inter-sistō -ere -stitī

1. v sredi obstati, ustaviti (ustavljati) se, (pre)nehati, premolkniti, umolkniti: (o govorniku in govoru) Q.; impers.: quasi intersistatur Q., ubi clausulis intersistatur Q.

2. vmes stopiti: Vulg.