Franja

polverizzare

A) v. tr. (pres. polverizzo)

1. spremeniti, spreminjati v prah, drobiti v prah, pulverizirati

2. ekst. razpršiti, razprševati

3. posuti, posipati s prahom

4. pren. zmleti v prah, uničiti; ekst. visoko preseči:
polverizzare un record šport visoko preseči rekord

B) ➞ polverizzarsi v. rifl. (pres. mi polverizzo) spremeniti, spreminjati se v prah

pontify [pɔ́ntifai] neprehodni glagol
papeževati, biti nezmotljiv; delati se nezmotljivega, nositi se visoko

predóstōjan -jna -o
1. zelo vreden: predostojan svake pohvale
2. predostojen, visoko spoštovan: ova -a i gospodska kuća

pretiōsus 3, adv. -ē (pretium)

1. veliko vreden, drag(ocen), imeniten, dičen, odličen, krasen (naspr. vilis, sordidus): N., Cu., Col., Plin. idr., equus, vestis Ci., vehiculum Sen. ph., proles auro deterior, fulvo pretiosior aere O., voluptas percipitur ex vilissimis et pretiosissimis rebus Ci., vasa pretiose caelata Ci.; z abl.: Cl., loca pretiosa metallo O. zelo bogati s kovino; subst.: pretiosissima rerum suarum L.

2. veliko stroškov povzročajoč, (zelo) drag, potraten, razsipen: Pl., Col., Plin., Petr. idr., nox, Thais Pr., fames Mart., regem pretiosius sepultum esse Cu.

3. (pesn.) ponujajoč visoko ceno, zapravljiv, potraten, razsipen, ekstravaganten: emptor H.

purpura -ae, f (izpos. πορφύρα)

I. (čokati) volek, škrlatnik, škrlatna (bagrena) školjka, bagrenka: Plin. —

II. meton.

1. škrlat, bager, púrpur, škrlatna (bagrena) barva (šara), bagrec (od modrikasto rdečega odtenka (karmezina) do temno višnjevega oz. vijoličasto modrega): Plin., Sen. ph., violae purpura nigra V., decerpens certantem uvam purpurae H.; tudi nepristna škrlatna barva, izdelana iz neke vrste jagod: Plin.

2. škrlatovina, bagrovina, in sicer
a) = poškrlatena (škrlatno pobarvana) volna, škrlatna volna: purpuras colo nere Iust., ministri fucantae purpurae Amm. pomagači (pomočniki) pri škrlatenju (barvanju s škrlatom).
b) rdeča capa: Col.
c) = s škrlatom (z bagrom, s purpurjem) obšito ali popolnoma poškrlateno (pobagreno, s škrlatom obarvano) oblačilo, škrlatno (bagreno) oblačilo, škrlat, bager, púrpur: plebeia ac paena fusca Ci., purpura regum V. ali regalis Ci. fr., Laconicae purpurae H., purpurā vestiri Sen. ph., purpuram amicire Vop.; tudi škrlatna (bagrena) odeja, škrlatno (bagreno) pregrinjalo: Q., Suet., lectum sternere sine linteis, sine purpurā L. epit. škrlatno obleko so nosili zlasti vladarji, visoki dostojanstveniki in oblastniki; od tod meton.

3. visoka služba, visoko dostojanstvo, visoki dostojanstveniki: iam novi praeeunt fasces, nova purpura fulget O., sumere purpuram Eutr. tiranijo, samodrštvo, despotstvo, samosilništvo, accipere purpuram Eutr., septima purpura Fl. tj. sedmi konzulat, purpura servit Lucan. kralji, purpuram adorare Amm., pozni Icti.

4. pesn. = porphyrites (sienski) rdeči granit ali porfír, porfirít: Stat.

5. vino: purpura potabilis Cass.

rack-rent [rǽkrent]

1. samostalnik
previsoka, pretirana, oderuška najemnina ali zakupnina

2. prehodni glagol
zahtevati, izsiliti visoko, pretirano, oderuško zakupnino (od zakupnika zemlje) ali najemnino (od stanovalcev)

rangy [réindži] pridevnik
visok in vitek, dolgih udov in tanek, mršav; gibek
ameriško, pogovorno sposoben, nagnjen k, zmožen, da se visoko povzpne ali veliko doseže
avstralsko prostoren, širen, obširen

recalvaster -trī, m (recalvus) plešast na čelu, visoko plešasto čelo imajoč: Vulg.

re-supīnō -āre -āvī -ātum (re in supīnāre)

1. nazaj nagniti (nagibati), nazaj nasloniti (naslanjati), nazaj položiti (polagati), nazaj vreči (metati): Ter., Stat., Petr., Sen. ph. idr., caput Plin., resupinare assurgentem umbone L. vznak na tla zvaliti (vreči), nares planā manu Q. zavihati, vzvihati; med. resupinārī nazaj se nagniti (nagibati), vznak (na hrbet) se uleči (ulegati); o levih: Plin.; resupinatus Gallus Iuv. (pijani) na hrbtu ležeči (in noge kvišku moleči), palos resupinatos defodere Vitr.

2. meton.
a) z(a)valiti (žensko) na tla = telesno se (z)družiti, (spolno) občevati, seksati z žensko, koitírati: aviam Iuv.
b) (po)rušiti, prevreči, prevrniti (prevračati), prekucniti (prekucavati, prekucevati), prekopicniti (prekopicati, prekopicevati): valvas Pr., rem totam Acc. fr. preobrniti = pokvariti.
c) se resupīnāre glavo visoko nositi, nos visoko vihati, visoko se nositi, bahati se, postavljati se, ponašati se, rebriti se, biti prevzeten, prevzetovati: quid se tantopere resupinet? Sen. ph. — Od tod adj. pt. pf. resupīnātus 3 nazaj naslonjen, nazaj nagnjen, nazaj (navzad) zakrivljen (ukrivljen, zavihan, zapognjen, upognjen): resupinata species Vitr., resupinatum os (sc. coxarum) Cels.

re-supīnus 3 (re in supīnus) nazaj naslonjen, nazaj nagnjen, nazaj (navzad) zakrivljen (ukrivljen): a resupino collo tollens ad sidera vultus O., resupinus haeret curru V., vomer Plin., resupina labra lilii Plin.; occ. na hrbtu (vznak) ležeč, vznak zleknjen: corpora phocarum resupina natant O., humi iacentes resupini Plin., (sc. Cyclops) in antro V., iacuit resupinus O.; prolept.: resupinum fudi O. vrgel sem ga vznak na tla, resupino pectore vertit O. vrgel ga je vznak na tla; pesn. (o krajih) nagnjen, brežen, strm, prepaden: Elis Stat.; metaf.: iam cantici quiddam habent sensimque resupina sunt Q. mirno prehajajo.

2. meton. od oholosti glavo visoko noseč, nos visoko vihajoč, bahav, postavljajoč se, ponašajoč se, prevzeten, ohol, ošaben, ponosen: Sen. ph. idr., tulerat gressus resupina per orbem O., cervix resupina Cod. Th., resupina arrogantia Ambr.
b) mehkužen, len: voluptas Q.
c) brezskrben, nemaren, malomaren, zanikrn: homo Paul., existimatio Dig.

retrousser [rətruse] verbe transitif zavihati; spodrecati; visoko počesati (lase)

retrousser son pantaion, sa jupe zavihati hlače, spodrecati krilo
retrousser ses manches zavihati si rokave, figuré pripraviti se za delo
se retrousser spodrecati se
elle s'est retroussée pour traverser un ruisseau spodrecala se je, da bi šla čez potok, prebredla potok

rialzo m

1. dražitev; povečanje, povišanje, rast (zlasti cen)

2. ekon. dviganje borznih cen, tečajev; rast, visoko stanje tečajev (na borzi); hausse, bikovski trg:
giocare al rialzo špekulirati na rast
le sue azioni sono in rialzo njegove delnice rastejo; pren. njegov ugled narašča

3. vzpetina, pomol

4. železn.
squadra di rialzo ekipa za popravilo, vzdrževanje (voznega parka)

rocket² [rɔ́kit] prehodni glagol
tolči, bombardirati, obstreljevati z raketami
neprehodni glagol
(o ptici) navpično vzleteti; dvigniti se hitro in visoko kot raketa; visoko poskočiti (o cenah); oddirjati kot raketa (konj, jezdec)

saler [sale] verbe transitif (na)soliti, osoliti; figuré, populaire zahtevati zasoljeno, poprano, visoko ceno (quelque chose za kaj); občutno, ostro kaznovati

saler la note zasoliti račun
saler le client predragó prodati kupcu
saler la soupe, la viande soliti juho, meso
le tribunal l'a salé sodišče ga je ostro kaznovalo

scopulus -ī, m (izpos. σκόπελος)

1. visoko razgledišče, skalni vrh, gorski vrh, krn, skala, skalovje, skalje: scopulum conscendere V., quercus haeret scopulis V., scopulus Mavortis (= Areopagus) O.; pesn. skalina, (velika) skala, velik kamen: CL., PRUD. idr., immanem scopulum medias per misit in undas O., imber agens scopulos VAL. FL., machina muri, quae scopulis procubuit VAL. FL., in haec (sc. moenia) ultro scopuli venere volentes STAT.

2. skala v morju ali ob njem, kleč, čer: LUCAN., SEN. PH., IUV. idr., ad eos scopulos ..., ad quos ... afflictam navem ... videres CI., pars ad scopulos adlisa C., acuto detrudunt navīs scopulo V., imminet aequoribus scopulus O., scopuli errantes (= Symplegades) VAL. FL.; pesn. = predgorje, nos, rt: qui vidit ... infames scopulos Acroceraunia H., terra tribus scopulis procurrit in aequor O.; pren. o brezčutnih, trdih, trdosrčnih, neusmiljenih osebah: surdior scopulis H., immobilior scopulis, natus es e scopulis, scopulos et ferrum gestare in corde O.

3. metaf. skala, kleč = nevarnost, nesreča, zlo: TER., PS.-Q., VAL. MAX. idr., ad scopulum (po nekaterih izdajah ad capulum) ire LUCR. v zlo (nesrečo) iti, poginiti, in hos scopulos incidere vitae CI., nec tuas unquam rationes ad eos scopulos appulisses CI., ipso quoque praeturam, ut e celsiore scopulo caderet, affectante AMM. s tem višje = nevarnejše strmine; konkr. (o osebah) = pogubitelj, pogubnik, uničevalec: FL. idr., geminae voragines scopulique rei publicae CI. (o Pizonu in Gabiniju), Pompeius piratarum scopulus PETR. POËT.

sky² [skái] prehodni glagol
suniti (žogo), da zleti visoko v zrak; obesiti (sliko) visoko na steno

skyer [skáiə] samostalnik
(kriket) udarec, ki požene žogo zelo visoko

skyscraping [skáiskreipiŋ] pridevnik
dvigajoč se visoko pod nebo

soaring [sɔ́:riŋ]

1. pridevnik (soaringly prislov)
leteč (težeč) visoko proti nebu, plavajoč v veliki višini, lebdeč v višavah; vzvišen (o mislih)
figurativno častihlepen, ošaben, prevzeten

2. samostalnik
aeronavtika polet, let v jadralnem letalu

soggolare v. tr. (pres. soggolo) dati podbradnik; zapeti visoko, pri vratu