Franja

*hausser [ose] verbe transitif zvišati, dvigniti; navijati (cene); figuré stopnjevati, okrepiti; verbe intransitif narasti, biti (pre)visok (o cenah)

hausser les prix, les impôts, les tarifs zvišati cene, davke, tarife
hausser la voix dvigniti glas
hausser le coude (figuré) opiti se
hausser les épaules skomizgniti z rameni
les actions ont haussé delnice so poskočile
se hausser sur la pointe des pieds stopiti na prste nog

high-pressure [háiprešə] samostalnik
visok pritisk

hip-boot [hípbu:t] samostalnik
ribiški visok škorenj

Hochausbeute, die, visok izkoristek

Hochdruck¹, der, visok pritisk, Technik visok tlak; mit Hochdruck arbeiten: (delati) s polno paro

Hochstand, der, visoka raven, visok nivo; Jagd visoka preža

imprōcērus (inprōcērus) 3 ne vitek, ne visok, nizek, pritlikav, ne kazen: pecora T., corpora (puerorum) Gell.

jackboot [džǽkbu:t] samostalnik
visok škorenj (ribiški, konjeniški)

kàznac -àca m zgod.
1. visok dvorni dostojanstvenik, ki je skrbel, da so bili davki pobrani
2. upravitelj vladarjeve blagajne v fevdalni Srbiji
3. vaški starešina, predstojnik: -i su bili pomoćnici knezova i kapetana, a jedno selo ili više njih, koje je bilo podvrgnuto jednom -u, zvalo se kaznačina

klafterhoch seženj visok; figurativ zelo visok, tri klaftre visok

kȍpčalica ž
1. igla za zapenjanje, zaponka
2. v visok sneg narejena gaz

kùlina ž velik, visok stolp

Langschäfter, der, visok škorenj

lionism [láiənizəm] samostalnik
izkazovanje prevelike časti; lov za uglednimi ljudrni; med visok štadij gobavosti (z levjim izrazom obraza)

loft¹ [lɔft] samostalnik
podstrešje; kašča, svisli; galerija (v cerkvi ali dvorani), mostovž; golobnjak, jata golobov; visok udarec (golf)

lofty [lɔ́fti] pridevnik (loftily prislov)
zelo visok
figurativno vzvišen, veličasten; nadut, ohol, aroganten

magnifico [mægnífikou] samostalnik
velikaš (zlasti beneški); visok dostojanstvenik

māgnitūdō -inis, f (māgnus) velikost, in sicer

I.

1. prostorska velikost: Plin., Ap., Iust., Suet. idr., mundi, regionum, maris Ci., fluminis, fluctuum C., corporis L. ali corporum C., voluminis N., signa (božanski kipi) ingentis magnitudinis L., immani magnitudine simulacra C.; occ.: m. itineris C. dolžina, aquarum L. ali subita fluminis m. Ci. velika višina voda (reke), visoka gladina, visok nivo, naraslost.

2. številčna velikost, število, števil(č)nost, velika množina, velika množica, obilica, velika vsota: Amm., copiarum N., pecuniae Ci., N., aeris alieni Ci., S., Suet., causarum, fructuum, quaestūs Ci.

3. dinamična velikost, sila, silovitost, moč, jakost: virium N., Iust., frigorum Ci., hiemis, procellarum Amm., vocis Corn. obseg.

4. časovna dolžina: dierum ac noctium magnitudines Plin. —

II. metaf.

1. velikost = pomen(ljivost), pomembnost, imenitnost, tehtnost: beneficii, belli, rei Ci., rerum gestarum N.; od tod occ. visoka stopnja, visok položaj (v družbi), vzvišenost, dostojanstvo, čast, mogočnost, veljavnost, ugled(nost): Plin., Suet., Amm., imperatoria T., rei publicae S., Alexandri, Cyri Iust.; kot naslov visokost: m. tua Cass., Cod. I.

2. velikost = moč(nost), silnost, sila: amoris, odii, periculi, iniuriae Ci., supplicii C., Ci. ali poenae Ci. ostrost, animi Ci. idr. velikodušnost, velikosrčnost, blagosrčnost, consilii Ci. velika (globoka) razumnost, ingenii Ci. duševna (duhovna) moč, vzvišenost.

mannshoch kot mož visok, za moža visok

mesurer [mazüre] verbe transitif (iz-, od-, pre-, u-) meriti (de z); meriti, biti visok (1 masculin 70 1,70 m); figuré (o-, pre-) ceniti, presoditi, pretehtati; pomeriti (à po); prilagoditi (à quelque chose čemu)

se mesurer avec meriti se z
mesurer ses expressions previdno se izražati, brzdati se v izrazih
mesurer au pas meriti s koraki
mesurer ras, comble (commerce) natančno, dobro meriti
mesurer quelqu'un du regard, des yeux meriti koga s pogledom, z očmi
se mesurer des yeux meriti se z očmi, s pogledom
elle mesure un mètre soixante ona meri, je visoka 1,60 m