Franja

vānus 3 (indoev. kor. *(e)u̯an- prazen; prim. skr. ūnáḥ = gr. εὖνις = got. wans = stvnem. wan pogrešajoč, utrpevajoč, primanjkujoč, nezadosten, ang. to want potrebovati, hoteti; sor. tudi lat. vacāre, vacuus)

1. prazen, ničesar ne vsebujoč, brez jedra, piškav, jalov: aristae V., granum Col., somnia V., num vanae redeat sanguis imagini H. senci (umrlega).

2. metaf.
a) prazen, praznoten, puhel, ničen, ničev, ničeven, neuspešen, brezuspešen, izjalovljen, zastonjski, neosnovan, neutemeljen, brez razloga bivajoč, neresničen, lažen, lažniv, dozdeven, namišljen, umišljen, navidezen: Enn. ap. Fr., Ter., Lucr., Plin., Q., Sen. ph. idr., spes, omen, morsus, preces O., promissa T., vana tela mittebant L. brez uspeha, zastonj, ut pila non vana caderent L., ictus L., ne vanus (zastonj) castris adsideret T., metus, gaudia H. namišljen, nec vana fides V. ne neutemeljena, orationi vanae crediderunt Ci., tibi vana quaedam pollicebar Ci., non bellum, sed vana imago belli L., ne vana esset urbis magnitudo L. le navidezna, vana acies Cu. ali vanior acies L. redka, redkejša; vanus ingenio L.; pesn. z gen.: philosophiae turba vana (brez) sanctitudinis Ap., aut ego veri vana feror V. ali se motim v resnici ali pa me videz vara, vanus voti Sil.; subst. vānum -ī, n praznost, ničnost, puhlost, ničevost, ničevnost, neuspešnost, brezuspešnost, izjalovitev, zastonjskost, neosnovanost, neutemeljenost, videz, dozdeva, dozdevek, dozdevnost, domislek, domislica, izmislek, izmišljotina, domišljija (starejše umišljava), namislek, namišljenost, neresničnost, neresnica, laž, lažnost, lažnivost: ad vanum et irritum redacta victoria L. izničena, haustum ex vano L. iz napačnega vira zajeto, umišljeno, non tota ex vano criminatio erat L. neutemeljena, brez osnove (podlage), cedit labor in vanum Sen. tr. je brezuspešen, je zastonj, ut tela in vanum cadant Sen. tr. brez uspeha, alioquin abibunt in vanum monentium verba Sen. ph. so v burjo govorjene, so bob v (ob) steno, so govorjene v prazno; v pl.: haud vana afferre L., periculum auxit vana rumoris (= vanos rumores) T., corruptus vanis rerum H. po navideznosti; kot notranji obj. (adv.): ut vidit vana tumentem V. napihnjenega od domišljavosti.
b) nečimrn (ničemuren), samovšečen, domišljav, nastopaški, vetrnjaški, kvasaški, bahav, bahaški, širokousten, hvalisav, lažniv: Tib., Val. Max., Vell. idr., ingenium L., S., hostes S., auctor Cu., L. neverodostojen, haruspices Ci., non vani senes O. verodostojni, ki jim gre verjeti, vani parentes V., vanissimi cuiusque ludibrium Cu. vsakega vetrnjaka, nec, si miserum Fortuna Sinonem finxit, vanum etiam mendacemque … finget V. — Adv. vānē nično, ničevo, nečimrno (ničemurno), oholo, puhlo, neutemeljeno, zastonj, zaman, brez razloga: Vulg., Eccl. idr., gaudere Tert., multo vanius et nequius excogitatum Ap., vanissime praecavere Tert.

verjet|en [é] (-na, -no)

1. (ki ga je domnevati/ugibati) wahrscheinlich

2. (ki mu kaže verjeti) glaubhaft, glaubenswürdig
| ➞ → verjetno

vero

A) agg.

1. resničen, pravi

2. pravi, točen:
chiamare le cose col loro vero nome pren. stvari imenovati s pravim imenom, ne ovinkariti

3. resničen (ki ustreza objektivni stvarnosti, ki se je resnično zgodil):
com'è vero Dio, il sole resnično kakor Bog v nebesih
fosse vero! ko bi bilo res!
non mi par vero ne morem verjeti
non sarà mai vero che ne bo se zgodilo, ne bom dovolil, da
tant'è vero che saj (v podkrepitev trditve)

4. pravi, pristen:
vero oro pravo zlato

5. pren. pravi, iskren:
vera amicizia pravo prijateljstvo
un vero artista pravi umetnik

B) m

1. resnica:
a onor del vero v resnici, resnici na ljubo
salvo il vero če ni napak, če ni kaj narobe
a dire, per dire il vero če naj bom iskren
orologio che dice il vero točna ura
essere nel vero ne motiti se
non esserci nulla di vero biti povsem netočno, neresnično

2. umet. narava:
disegno dal vero risba, upodobitev po naravi

verováti (-újem) imperf., perf. glej verjeti

vērus 3, adv. -ē (najbrž iz indoev. adj. *u̯ēros resničen, pravi (po drugih domnevah iz *u̯esros : *u̯es- = biti [prim. Vesta], bivajoče, obstoječe; ali pa iz kor. *u̯ē- verjeti, verovati); prim. sl. vera, hr. vjera, stvnem. wār = nem. wahr, stvnem. wārjan = nem. bewähren, stvnem. wāra zvestoba, pogodba, zaščita)

1. resničen, (za)res (adv.), stvaren, dejanski, pravi, pristen, nepotvorjen, nepopačen, nenarejen, neponarejen, nepritajen, neprihuljen (naspr. fictus, falsus, simulatus): Pl., Mart. idr., vera gloria Ci., virtus H., turpitudo vera et ficta Ci., res verior Ci., causa verissima Ci., quod vero nomine poena est O., verus denarius Ci., chirographa Ci. pristna, claves S., veras aves imitari O., verus amicus Ci., veri heredes Ci., Numidicus verus ac germanus Metellus Ci., vera propago O., tunc igitur veris gaudebat Graecia natis Pr. zakonskih sinov, verus vultus Ter., affectus T., si verum est, quod nemo negat N. če je res, utrum velis, factum esse necne, verum esse an falsum Ci., animus vere popularis Ci. zares, v resnici, vir egregius et vere Metellus Ci., Ligures latrones verius quam iusti hostes L. v resnici bolj razbojniki, ut verissime dicit Hirtius Ci.; od tod subst. vērum -ī, n resnično, resnica, resničnost, dejansko, dejanskost, stvarno, stvarnost (naspr. falsum, mendacium): verum dicere Pl., Ter., Ci. ali loqui Ci., verum quaerere Ci., O., verum viderimus, cum testes dixerint Ci., contra verum niti S., ea ludificatio veri et ipsa in verum vertit L., tam aversus a vero Ci., nec procul a vero est O., nuntia veri V., ex vero O. po resnici, in vero esse Eccl. temeljiti na resnici, res biti; pogosto gen. veri v zvezi s similis -e resnici podoben, verjeten: quam veri simile sit ali quam simile sit veri Ci., quo audacior res erat, minus similis veri visa est L., idem facere deos veri simile est Sen. ph., veri tamen similiora quam vestra (sc. oracula) Ci., veri simillimum mihi videtur Ci., veri similiter Ap.; pogosto tudi kot ena beseda vērīsimilis -e, npr.: verisimilis causa C., quod est magis verisimile C.; tako tudi vērī similitūdō ali vērīsimilitūdō Ci. verjetnost, podoba.

2. enalaga resnico govoreč, resnicoljuben, odkritosrčen, odkrit: Ter. idr., talia dum vero memorantur Apollinis ore O., vera fuit vates O., mei testes veri sunt Ci., veri testes Amm. zanesljive, verissimus et sapientissimus iudex Ci., internoscere mendacem verumque amicum H., verus vir, quo viro nihil verius, nihil verissimus Plin. iun., vere loqui Ci., vere (verius, verissime) dicere Ci.

3. metaf. stvari primeren, spodoben (kakor se spodobi), pravi, prav (adv.), pravšen, pravšnji, pravičen, pameten: lex Ci., vera populi causa Ci. pravična, dobra stvar, verus timor, verissima spes Ci. upravičen(a), verissima scientia Hirt., si libertas et vera magis placent S., si vera existumare voles S., haec omnia recta, vera, debita putantes faciunt in dolore Ci., si vere iudicaveritis Ci., id verissime facere potes Ci.; verum est kot predik. k ACI prav je, upravičeno je, pravično je, pametno je: neque verum est (sc. eos), qui suos fines tueri non potuerint, alienos occupare C. ni prav, ne gre, negat verum esse allici benevolentiam cibo Ci., verum esse agrum habere eos, quorum sanguine partus sit L., metiri se quemque suo modulo ac pede verum est H., me verius (sc. est) luere V.; tako tudi si verum est če je mnenje pravo, če je misel (izjava) prava: si verum est … nocere audientibus philosophos iis, qui bene dicta male interpretarentur Ci., si quidem verum est (sc. Q. Fabium Maximum) augurem duos et sexaginta annos fuisse L.; redko pred finalnim stavkom: rectum et verum est, ut eos amemus Ci.; od tod subst. vērum -ī, n prav, pametno, primerno (= ki (kar) je prav, ki (kar) je po pameti, ki (kar) je primerno): verum providere, vero pretium anteferre S., nil nisi verum orabit et aequum H. Iz subst. rabe tega adj. v neutr. se je razvila adv. raba:

A. abl. vērō

I. kot adv.

1. v resnici, resnično, dejansko, zares, pa res, pravzaprav: Ter., Plin. iun. idr., iste eum sese ait, qui non est, esse, et qui vero est, negat Pl., ego vero … ad penates meos … erumperem Cu., neque proprium crimen nec vero aliud eius modi Ci.; v začetku pisem: ego vero cupio, ego vero vellem Ci. ep.; pri stopnjevanju = da, celo: in mediocribus vel studiis vel officiis vel vero etiam negotiis Ci., et per suos et vero etiam per alienos Ci., o praeclarum imperatorem, nec iam cum M'. Aquilio, sed vero cum Scipionibus conferendum Ci., multa pars eorum, immo vero genus hoc universum Ci. da, pravzaprav, confecto proelio tum vero cerneres S. tedaj šele, prav tedaj, posteaquam ad causam dicendam ventum est, tum vero sine cura omnes erant Ci., mox ut … irae intumuere satis, tum vero erectus uterque exertare umeros Stat.; prim. enimvero (gl. to besedo) in verum enimvero (gl. spodaj pod B.).

2.
a) (v odgovorih) res, zares, prav zares, da, veš da, menda ja, anti da: Ter., non definis naturam agri? „vero“, inquit „qui arari aut coli possit“ Ci., reprehendo igitur? minime vero Ci. (zares) nikakor ne = gotovo ne; v odvisnem govoru: cum cupere vero diceret (neodvisno: vero cupio) L.
b) (v nagovorih, pozivih, spodbudah) vendar, da (za glag.), no: ostende vero Pl., tu vero ascribe me talem in numerum Ci.
c) (iron.) (prav) res, (prav) zares: quasi vero consilii sit res C., esset vero timendum Ci., egregiam vero laudem refertis V. —

II. kot conj. adversativa (vedno za prvo besedo v antitezi, ki je proti prejšnji, pritrjujoči, močneje poudarjena) a, pa, toda, kajpada, seveda, vsekakor, kakopak: Cels., Stat., Val. Fl. idr., haec sunt leviora, illa vero gravia atque magna Ci., quem veretur ut deum … amat vero ut sodalem … Ci., Caesar certior factus est tres iam partes copiarum Helvetios id flumen traduxisse, quartam vero partem citra flumen … reliquam esse Ci., scimus musicen nostris moribus abesse a principis persona, saltare vero etiam in vitiis poni N.; pri prehodu k drugemu predmetu v govoru: age vero, nunc inserite oculos in curiam Ci. toda dajte zdaj … ; pleonast. at vero Ci.; zanikane misli uvaja neque (nec) vero: neque vero haec Dionysium fugiebant N. to pa seveda ni … , nec vero tibi de versibus respondebo Ci. —

B. nom. vērum

I. kot adv. v resnici, resnično, dejansko, res, zares, da, kajpada, seveda, vsekakor, kakopak (kot potrjujoč odgovor oz. cel stavek: res je): Pl. idr., comites secuti sunt virginem? verum Ter. —

II. kot conj. adversativa (pravzaprav (kot je razvidno zlasti iz zvez z drugimi praep. (gl. spodaj)) poseben stavek: resnica je, to se ne da tajiti)

1. (z izrecno antitezo) ampak, toda, pa, a: Ter., Q. idr., utriusque cladis non lex, verum lubido eorum finem fecit S., non unum socium fefellit, verum novem homines Ci., ea sunt omnia non a natura, verum a magistro Ci.; pogosto non modo (non solum, non tantum) … verum etiam (verum quoque) ne le (ne samo) … ampak tudi: non modo agendo, verum etiam cogitando Ci., quae fama non idcirco solum emanarat, quod … , verum etiam, quod … Ci., non ingrato tantum, verum etiam crudeli animo Iust., non solum facto, verum opprobrio quoque turpi H.; tudi non modo tecum Galbam … verumne Atticorum quidem oratorum quemquam Ci.

2. (brez izrecne antiteze) v resnici pa, a, toda: V. (Ecloga 3, 35) idr., etiamsi taceant, satis dicunt; verum non tacent Ci.; pred vprašalnimi in finalnimi stavki: verum ubi tandem pecunia consumpta est? Ci., verum utatur hac defensione Ci., verum esto Ci. pa bodi tako; pogosto pri prehodu k drugemu predmetu v govoru ali skrajšujoč govor: Q. idr., verum veniat sane Ci., verum, ut ad classem revertar, accepisti navem Ci., verum praeterita omittamus Ci., verum quidem haec hactenus Ci.; conj. okrepljena: verum enim, quando bene promeruit Ter., verum hercle vero cum belle recogito Pl., verum vero inter offam atque herbam Ca. ap. Gell., consilium capit primo stultum, verumtamen clemens Ci. (nespameten, to je res, a mil =) a vendar mil, vendar pa mil; tudi ločeno: verum tamen hoc ita est utile Ci., verum aliqua tamen Ci., verum enimvero victoria in manu nobis est S. a v resnici, a zares; tudi: verum enim vero … duodenos sestertios exegisti Ci.

vix, adv. (etim. nezadostno pojasnjena beseda, morda sor. s sl. vek, lit. viẽkas moč, sila, življenje, lat. vincō, pervicāx; prim. tudi gr. μόγος trud, težava, μόγις s trudom, s težavo, komaj)

1. s trudom, trudoma, s težavo, (le) stežka, težko, komaj, komajda, toliko da; pri glag.: Pl., Ter., Luc. ap. Don., Dig. idr., vix aut ne vix quidem appareant Ci., profluens amnis aut vix aut nullo modo Ci., vix teneor, quin accurram Ci. ep., vix qua singuli carri ducerentur C., qua antea unus homo inermis vix poterat repere N., vix erat (sit) credendum C., N. komaj (= le stežka) je bilo (bi bilo) verjeti, lumen … vix patiuntur equi O.; pri adj.: carcer … vix carcere dignus Luc. ap. Don., Sopater … vix vivus aufertur Ci., horum … vix decimam partem reperies gloriā dignam Ci.; v zvezi z drugimi adv.: vix aegreque Pl., Macr. idr., vix et aegre, vix et aegerrime Ap., vix saltem Q.

2. časovno komaj (šele), komajda, komaj(da) še(le), toliko da (še), pravkar, ravno: advenio Acherunte vix Enn. ap. Ci., contingat vix (v novejših izdajah bis), deinde mori! Val. Fl.; v soodnosnosti, in sicer v prozi večinoma s cum (cum inversum) v poreku, pesn. s conj. et (poznolat. z atque) in že, kar, ko, redko in le pesn. tudi brez cum in brez conj. (s tem je izraženo, da si dve dejanji sledita neposredno eno za drugim): vix erat hoc plane imperatum, cum illum spoliatum … videres Ci., vix agmen novissimum … processerat, cum Galli … flumen transire … non dubitant C., vix ea fatus erat, cum … repente scindit se nubes V., vix ita limitibus dissaepserat omnia certis, cum … sidera coeperunt toto effervescere caelo O., vix primos inopina quies laxaverat artus, et super incumbens … proiecit in undas praecipitem V., vix primus ab ira pallor, et inpulsis surgunt ad proelia mensis Stat., vix ego haec dixeram … , atque inibi quispiam de sectatoribus Favorini … inquit Gell., vix proram attigerat, rumpit Saturnia funem V. že je … , vix bene desieram, rettulit illa mihi O.; vix okrepljen s tandem komaj, komaj še, šele (starejše stopràv, stopŕv), končno enkrat: ah, vix tandem sensi stolidus! Ter., vix tandem legi litteras Ci., vix tandem lumina tollit Cat.

vrednota samostalnik
1. ponavadi v množini (kar je pomembno) ▸ értékŠe vedno trdno verjamem v vrednote, kot so iskrenost in zvestoba. ▸ Még mindig rendíthetetlenül hiszek az olyan értékekben, mint az őszinteség és a hűség.Spreminjajo se vrednote, samopodoba, odnos do staršev, odnos do okolja. ▸ Változnak az értékek, az önmagukról alkotott kép, a szülőkhöz és a környezethez való hozzáállás.
Čeprav izhaja iz politične dinastije naftnih bogatašev, se ponuja kot preprost pobožen družinski človek s trdnimi moralnimi vrednotami. ▸ Bár olajban gazdag politikai dinasztiából származik, egyszerű, jámbor családapának mutatja magát erős erkölcsi értékekkel.
Ravnam se po svojih vrednotah in ne po vrednotah drugih. ▸ A saját értékeim vezérelnek, nem pedig mások értékei.
Prijateljstvo je velika vrednota, ki jo je treba vedno spoštovati in negovati. ▸ A barátság nagy érték, amelyet mindig tisztelni és ápolni kell.

2. (kulturna ali naravna dobrina) ▸ értékMesto Ptuj je staro 1928 let in je polno zgodovinskih vrednot. ▸ Ptuj városa 1928 éves, és tele van történelmi értékekkel.Glavna žirija je v mednarodni tekmovalni sekciji posebej pohvalila umetniške vrednote filmov. ▸ A nemzetközi versenyszekció zsűrije külön megdicsérte a filmek művészeti értékét.Slovenske vode so neprecenljiva vrednota, katerih vrednosti se ni mogoče izraziti v ekonomski ceni. ▸ Szlovénia vizei felbecsülhetetlen értéket képviselnek, melynek értékét lehetetlen gazdasági árban kifejezni.V okviru razvojnega programa želijo ohraniti naravne vrednote in vrhunsko kakovost krajine. ▸ A fejlesztési program keretében szeretnék megőrizni a természeti értékeket és a táj kiváló minőségét.
3. (vrednost; pomembnost) ▸ érték
Edina vrednota urada je v tem, da ga banke pridno obveščajo o vseh finančnih transakcijah večjih od določenega zneska. ▸ A hivatal egyetlen értéke az, hogy szorgalmasan tájékoztatja a bankokat minden, egy bizonyos összeg feletti pénzügyi tranzakcióról.
Kakšen nasvet lahko ponudite ženski, ki se zaveda vrednote svojega zdravja in si ne zna pomagati iz začaranega kroga stresa? ▸ Milyen tanácssal szolgálhat egy nőnek, aki tudatában van, hogy milyen fontos az egészsége, és nem tud kitörni a stressz megbabonázott körforgásából?
Sploh pa se je vrednota otroka povečala, starši se čutijo bolj odgovorne, da zagotovijo otrokom čim boljše možnosti za njihovo rast in razvoj. ▸ Általánosságban pedig elmondható, hogy nőtt a gyermek értéke, a szülők nagyobb felelősséget éreznek azért, hogy minél jobb feltételeket biztosítsanak gyermekük növekedéséhez és fejlődéséhez.

Wort, das, (-/e/s, Wörter/-e) beseda; Theologie Beseda; Wort zum Sonntag nedeljska pridiga; geflügeltes Wort krilatica; leere Worte prazne besede; das Wort führen imeti besedo, govoriti; das große Wort haben imeti glavno besedo; viele Worte machen veliko govoričiti (o); nicht viele Worte machen na kratko povedati; kein Wort verlieren über ne izgubljati besed o; kein Wort verstehen ne razumeti niti besedice; das letzte Wort haben imeti zadnjo besedo; das Wort verbieten vzeti besedo, prepovedati govorjenje; das Wort entziehen bei Diskussionen usw.: vzeti besedo; das Wort ergreifen spregovoriti; das Wort aus dem Mund nehmen vzeti besedo iz ust; das Wort im Munde herumdrehen obračati besede v ustih; ein gutes Wort einlegen reči dobro besedo (za); ein offenes Wort reden odkrito govoriti; daran ist kein wahres Wort na tem ni kančka resnice; jemandem/einer Sache das Wort reden izrecno se zavzeti za (koga/kaj);
auf: aufs Wort hören ubogati na besedo; aufs Wort glauben verjeti na besedo;
bei: beim Wort nehmen prijeti za besedo;
in: in Worten z besedami; ins Wort fallen pasti v besedo;
mit: mit anderen Worten z drugimi besedami; mit einem Wort skratka; mit zwei Worten sagen povedati v dveh besedah; mit leeren Worten abspeisen odpraviti s praznimi besedami;
nach: nach Worten ringen trudoma iskati besede;
ohne: ohne ein Wort zu sagen brez besed;
um: ums Wort bitten prositi za besedo;
von: ein Mann von Wort mož beseda; ein Mensch von wenig Worten redkobeseden človek;
zu: zu Wort kommen priti do besede; sich zu Wort melden javiti se za besedo, figurativ oglasiti se; zu (seinem/ihrem) Wort stehen držati besedo

zares¹ [é] (v resnici)

1. wirklich; in der Tat

2. (po pravici povedano) ehrlich

3.
prav zares fürwahr, weiß Gott
čisto/prav zares so wahr ich lebe/hier stehe
zares! ehrlich!

4.
vzeti zares (verjeti) für bare Münze nehmen

zmotno prislov
(napačno) ▸ tévesenV drugem postopku pa je sodnica zmotno presodila, da je bila zahteva za njeno izločitev podana prepozno. ▸ A második eljárásban a bíró tévesen úgy ítélte meg, hogy a kizárása iránti kérelem késedelmes volt.Večina ljudi zmotno verjame, da so žirafe neme. ▸ Az emberek többsége tévesen azt hiszi, hogy a zsiráfok némák.
Tako ženske kot moški zmotno mislijo, da so naredili dovolj, če poskušajo ustreči partnerju. ▸ Mind a nők, mind a férfiak tévesen azt hiszik, hogy elegendő, ha megpróbálnak megfelelni a partnerüknek.
Pogosto britje ne pospešuje rasti dlak, kot so nekateri zmotno prepričani. ▸ A gyakori borotválkozás nem fokozza a szőr növekedését, ahogy azt néhányan tévesen hiszik.

zvézda étoile ženski spol , astre moški spol

Davidova zvezda étoile de David (ali juive)
filmska zvezda vedette ženski spol ali étoile (du cinéma, de l'écran), star ženski spol
jutranja zvezda, danica étoile du matin
morska zvezda (zoologija) étoile de mer, astérie ženski spol
nesrečna zvezda mauvaise étoile
peterokraka zvezda étoile à cinq branches (ali pointes)
zvezda severnica étoile polaire
zvezda stalnica étoile fixe
zvezda večernica étoile du soir
zvezda vodnica étoile polaire, Polaire ženski spol
z zvezdami posejano nebo ciel moški spol étoilé, ciel semé (ali parsemé, criblé) d'étoiles
zvezda se prižge (ugasne) une étoile apparaît, s'allume (pâlit, s'éteint)
biti rojen pod srečno (nesrečno) zvezdo être né sous une bonne (mauvaise) étoile
v zvezde koga kovati porter quelqu'un aux nues, faire le panégyrique de quelqu'un
zaupati svoji zvezdi, verjeti v svojo zvezdo avoir foi (ali être confiant) en son étoile

zvézda (-e) f

1. astr. stella, astro:
zvezde se bleščijo, svetijo, žarijo le stelle brillano, splendono
dvojna, trojna zvezda stella doppia, tripla
zvezda danica, zvezda večernica stella del mattino, Lucifero; stella vespertina, Espero
zvezda repatica stella caudata, cometa
zvezda severnica stella polare
medičejske zvezde stelle medicee

2. (lik s koničastimi kraki) stella:
peterokraka, šesterokraka zvezda stella a cinque, a sei punte

3. polit., voj. stella:
rdeča zvezda na kapi la stella rossa sul berretto
Davidova zvezda la stella di Davide
general s petimi zvezdami generale a cinque stelle

4. vet. (znamenje na čelu živali) macchia, stella bianca

5. (slavna igralka, pevka) stella, diva, astro, vedette, star; (znana oseba na kakem področju) stella, star:
filmska zvezda una diva dello schermo, della celluloide
varietejska zvezda un astro, una vedette del varietà
nogometna zvezda una stella, un divo del calcio

6. (kar usodno vpliva na potek človekovega življenja) stella:
slediti svoji zvezdi seguire la propria stella
verjeti v zvezde credere nelle stelle, negli astri
zanjo bi sklatil zvezdo z neba per lei farei l'impossibile, ruberei la luna
udaril se je, da je videl vse zvezde battè la testa tanto forte da vedere le stelle
kovati koga v zvezde portare qcn. alle stelle
tako je bilo zapisano v zvezdah era scritto nel destino
roditi se pod srečno zvezdo nascere sotto buona stella, con la camicia
pren. segati za zvezdami dare la scalata alle stelle

7. obrt. ricamo stellato

8. elektr. collegamento a stella
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vrtn. božična zvezda stellaria (Stellaria)
vitezova zvezda amarillide d'inverno (Amariyllis belladonna)
zool. morske zvezde stelle marine (sing. -a) (Asteroidae)

zvézda estrella f , (velika) estrellón m ; astro m

danica estrella matutina (ali del alba)
morska zvezda estrellamar f; estrella f de mar
filmska zvezda (fig) estrella de la pantalla (ali de cine ali de la pelicula ali del film)
zvezda severnica estrella del Norte (ali polar)
zvezda večernica estrella vespertina, estrella de Venus
zvezda vodnica estrella f polar (ali del Norte)
biti rojen pod srečno zvezdo tener estrella
roditi se pod srečno zvezdo haber nacido con buena estrella
rodil se je pod nesrečno zvezdo nació con mala estrella
kovati, povzdigovati koga v zvezde (fig) poner a alg sobre (ali por) las estrellas
posuti (se) z zvezdami estrellar(se)
posut z zvezdami estrellado
segati po zvezdah (fig) tener grandes pretensiones, querer alcanzar lo imposible
verjeti v svojo zvezdo tener fe en su buena estrella
vse zvezde videti (od bolečine) ver las estrellas

ἀπιστία, ἡ, ion. -ίη (ἄπιστος) 1. pomanjkanje vere; NT nevera, slaba vera; nezaupnost, sum(nja), dvom; ὑπὸ ἀπιστίης radi nezaupnosti = ker ni veroval, ἀπιστίαν ἔχω περί τινος dvomim. 2. nezanesljivost, nezvestoba, nestanovitnost πρός τινα. 3. neverjetnost ἐς ἀπ. ἀπῖκται to se ne more več verjeti; ἐς ἀπιστίαν καταπίπτω sem, postanem neverjeten.

ἄ-πιστος 2 (πίστις) 1. a) komur se ne more verjeti, nezanesljiv, nezvest; b) neverjeten, τὸ ἐλπίδων ἄπιστον οἰκούρημα τῶν ξένων varstvo tujcev, ki so ostali proti pričakovanju zvesti. 2. a) neveren, nezaupen, nezaupljiv, ἄπιστος εἶ tega ti ne moremo verjeti, ἄπιστον ποιῶ τινα osumim koga, NT ὁ ἄπιστος nevernik, pogan; b) poet. nepokoren, neposlušen τινί. – adv. ἀπίστως ἔχω sem nezanesljiv.

πιθανός 3 [πείθω] 1. act. a) o osebah: kdor lahko pregovori ali prepriča, zgovoren, prepričevalen, zanimiv, priljubljen, prikupljiv; komur se sme verjeti ali zaupati, vpliven, veljaven, λέγειν spreten v govoru; b) o stvareh: verjeten, sličen, naraven. 2. pass. kdor se da lahko pregovoriti, lahkoveren, poslušen, pokoren. – adv. -ῶς prepričevalno, zvesto.

ὑπο-χέω in med. [χέω, aor. ep. ὑπέχευα] 1. sipljem, naspem, nasteljem kaj pod čim τὶ ὑπό τινι; φύλλα ὑποκέχυται listje je nasuto ali nastlano. 2. razgrinjam, razprostiram kaj pod čim τὶ ὑπό τινος. 3. nalivam med kaj, φυσιολογίαν dajem; povzročam, prizadevam, ἀπιστίη ὑπεκέχυτο αὐτῷ na tihem je dvomil, ni mogel verjeti.

вериться zdeti se verjetno;
мне не верится ne morem verjeti, zdi se mi neverjetno

давать, дать dajati, dati;
д. веру verjeti;
д. знать javiti;
д. ход spraviti v tek;
д. практический ход prenesti v prakso;
д. дорогу umakniti se s poti, napraviti prostor;
д. сражение spustiti se v bitko;
д. клятву priseči;
д. тягу pobrisati jo, zbežati;
д. маху zgrešiti;
дай время! počakaj malo!;
так не дай бог! da se bog usmili;
д. взаймы posojati;
д. залп izstreliti;
д. показание izpovedati;
д. по радио prenašati po radiu;
д. себя знать vplivati na;
не д. в обиду potegniti se za;
д. стрекача, стречка popihati jo;
ни дать, ни взять popolnoma enak, natanko tak;
давайте работать! delajmo!;