Franja

zàdovijek (ijek.), zàdovēk (ek.) prisl. za vedno: blago tebi zadovijek

zanàuvijek, zànavijek (ijek.), nanàuvēk, zànavēk (ek.) prisl. za vedno: smrt ljudje zanauvijek rastavlja

zàsvagda prisl. za vedno: zbogom zasvagda!

zàuvijek (ijek.), zàuvēk (ek.) prisl. za vedno: otišla je zauvijek

zàvazda prisl. za vedno: rastajemo se zavazda

zȁvijek, zȁvijeka (ijek.), zȁvēk, zȁvēka (ek.) prisl. za vedno: zavijek se rastajemo

zunehmend vse večji; v vedno večji meri

žúrac -rca m nemirnež, živčnež, ki vedno hiti: ima dosta žuraca, živčanih ljudi koji na nos padaju od rada

безотлучный stalen, vedno na istem mestu, neločljiv;
безотлучное пребывание neprekinjeno bivanje

единообразный enoličen; vedno enak

липнуть lepiti se, prilepi jati se; (pren.) obešati se na koga, biti komu vedno za petami

навек, навек и za večno, za vedno

навсегда za vedno;
раз н. enkrat za vselej

назо́всім присл., za védno prisl., za vékomaj prisl., za stálno prisl.

неудачливый ki ima vedno smolo

acanthus -ī, m (gr. ἄκανθος) rastl. ime.

1. egipt. trnasto, vedno zeleno drevo, egiptovska akacija (prim. acacia 1.): Vell., Plin., bacae semper frondentis acanthi V.

2. diža, primog, širokolistna, osatu podobna rastl.: flexus acanthus V., inauratus O.; oblika listja je bila vzorec
a) za rezbarije: molli circum est ansas amplexus acantho V.
b) za vezenje: circumtextum croceo velamen acantho V.
c) za nadstebrja: Vitr.

accompagner [akɔ̃panje] verbe transitif spremljati (tudi musique); iti s kom

s'accompagner biti spremljan od, zgoditi se istočasno
accompagner un violiniste au piano spremljati violinista pri klavirju
accompagner le repas de (vin) pri obedu piti (vino)
homard masculin accompagné de champagne jastog s šampanjcem
un échec s'accompagne toujours de quelque humiliation neuspeh je vedno povezan s ponižanjem

accorciare

A) v. tr. (pres. accorcio)

1. krajšati, okrajšati:
accorciare una gonna skrajšati krilo
accorciare i tempi di lavorazione skrajšati čas obdelave

2. pren. zmanjšati, odpravljati:
accorciare le distanze odpravljati razlike

B) ➞ accorciarsi v. rifl. (pres. mi accorcio) biti krajši, krajšati se, pešati:
le giornate si accorciano dnevi so krajši
la vista mi si accorcia sempre più vid mi vedno bolj peša

accrēscō (adcrēscō) -ere -crēvī (-crētus)

1. prirasti (priraščati), kot prirastek (pomnožek) pridružiti (pridruževati) se, pritakniti se: quantum demas, tantum accrescit Ca. fr.; z dat.: cum ... dictis factisque ... adcresceret fides L. ko so besede ... pridobivale verjetnost, (iambus) trimetris adcrescere iussit nomen iambeis H. trimetrom je dal pridružiti jambski pridevek, veteribus negotiis accrescunt nova Plin. iun., in partem pretii emptoribus adcrescebat (vectigal) T.; occ. komu kot lastnina prirasti (priraščati), pripasti (pripadati): Icti., sibi accrescere putat, quod cuique astruatur Plin. iun.; od tod ius accrescendi Icti. pravica do prirasti.

2. (neprestano) rasti, dorasti (doraščati): nobis iam paulatim accrescere puer ... incipiat Q., eruca, quae adiectis diebus accrescit Plin., filius accrescens Vulg.; od tod subst. pt. pr. accrēscentēs -ium, m za vojaško službo doraščajoči otroci veteranov in vojakov kot vedno pripravljena rezerva, nadomestilo odpuščenih ali umrlih legijskih vojakov: Cod. Th.; pren. rasti, narasti (naraščati), (po)množiti se, (po)večati se (naspr. decrescere): flumen subito accrevit Ci., postquam dolores accrescere sensit N., invidia accrevit H., aggerebatur caespes iamque pectori usque adcreverat T., nondum adcrescente unda T., gremio misero accrescere natos Stat. — Pt. pf. accrētus 3 prirasel k čemu, obrasel s čim, ovit (obdan) s čim: eruca araneo accreta Plin.

achopper [ašɔpe] verbe intransitif spotakniti se, zadeti ob (sur une pierre ob kamen); figuré spodleteti, razbiti se

il achoppe toujours sur ces problèmes vedno se spotakne, zaustavi ob teh problemih
les négociations achoppèrent sur cette question pogajanja so se razbila ob tem vprašanju