Franja

gláva (-e) f

1. testa, capo; šalj. cocuzza, pera, capocchia; nareč. coccia, capoccia:
glava mu je omahnila la testa gli crollò
z dlanmi podpirati glavo appoggiare la testa sulle palme
klobuk sneti z glave togliersi il cappello
udariti koga po glavi picchiare, colpire qcn. per la testa, sulla testa
debela, podolgovata glava testa grossa, oblunga
svinjska, telečja glava testa di maiale, di vitello
glava iz mavca testa di gesso
glava me boli ho mal di testa, mi duole la testa
zavrtelo se mu je v glavi sentì, ebbe un capogiro
umivati si glavo lavarsi la testa
skočiti v vodo z glavo naprej tuffarsi con la testa in giù
biti za glavo višji od drugih essere più alto degli altri di una testa
glavo pokonci su, coraggio
pren. povesiti, skloniti glavo abbassare, chinare la testa
odmajati z glavo scrollare il capo
pren. stisniti glavo med ramena stringersi nelle spalle
ekon. dohodek na glavo prebivalca reddito pro capite
imeti toliko glav živine avere tanti capi di bestiame
bati se za svojo glavo temere per la propria vita
staviti glavo scommetterci la testa
pren. odnesti celo glavo salvare la pelle
na njegovo glavo je razpisana nagrada sul suo capo pende una taglia
pognati si kroglo v glavo bruciarsi le cervella
kaj plačati z glavo pagare con la vita
za glavo mu gre ne va di mezzo la sua vita

2. pren. (glava pri človeku kot središče njegovega razumskega in zavestnega življenja) testa, capo:
rojiti po glavi frullare, ronzare in testa
ne izgubiti glave (ostati priseben) non perdere la testa
pog. zmešati glavo dekletu far perdere la testa a una ragazza
izbiti si iz glave togliersi dalla testa
pog. vtepsti si kaj v glavo mettersi qcs. in testa
ne iti v glavo non andare in testa
stopiti, šiniti, udariti v glavo venire in testa
zapičiti si kaj v glavo ficcarsi qcs. in testa
delati po svoji glavi fare di testa propria
posvetiti se v glavi arrivarci, capire qcs.
delati z glavo lavorare di testa
pog. biti bistre, dobre, odprte glave avere buona testa, essere sveglio di cervello
imeti dobro glavo avere buona testa, imparare con facilità
imeti trdo glavo essere duro di comprendonio, studiare con difficoltà

3. pren. (človek glede na značilnosti, umske sposobnosti):
učena glava studioso, erudito
visoka glava persona importante; potente; pezzo da novanta
kronana glava testa coronata

4. (vodilni človek v kaki organizaciji) capo; cervello:
glava gibanja il cervello del movimento
glava družine capofamiglia

5. (glavi podoben del česa):
glava kolone testa della colonna
glava žeblja, vijaka la testa del chiodo, della vite
glava solate, zeljnata glava cespo di insalata, di cavolo
glava česna, čebule testa di aglio, di cipolla
voj. glava rakete ogiva del missile

6. (naslovni del knjige, časopisa, sestavka) intestazione; testata:
glava časopisa testata di un giornale
glava sestavka, pisma intestazione di uno scritto, di una lettera

7. fiz. (elektromagnetni pretvornik za snemanje, reproduciranje, brisanje električnih signalov na disk ali magnetni trak) testina:
brisalna glava testina di cancellazione
čitalna glava testina di lettura
pisalna glava testina di registrazione

8. (v pisalnem stroju)
pisalna glava testina di stampa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
boleti koga glava zaradi česa tormentarsi, crucciarsi per qcs.
ne vedeti, kje se koga glava drži non sapere dove battere la testa; perdere la bussola, la tramontana
ne imeti ne glave ne repa non aver né capo né coda
ubijati si glavo s čim rompersi la testa con qcs.
beliti si glavo s čim rompersi la testa, scervellarsi con qcs.
pren. (spet) dvigati glave rialzare la testa
imeti prazno glavo non sapere niente
imeti glavo polno skrbi avere mille preoccupazioni
imeti glavo na pravem koncu avere la testa sulle spalle
nositi glavo naprodaj, v torbi rischiare la testa, la pelle
nositi glavo pokonci andare a testa alta
odnesti celo glavo salvare la pelle
posuti si glavo s pepelom cospargersi il capo di cenere
tiščati glavo v pesek (kot noj) fare come lo struzzo
vtakniti glavo v tigrovo žrelo cavalcare la tigre
znati iz glave sapere a memoria
zaradi tega ti ne bo krona padla z glave non perderai per questo la tua dignità
imeti dela čez glavo avere un sacco di cose da fare, avere molto lavoro
vreči skrbi čez glavo gettarsi le preoccupazioni dietro le spalle
zrasti komu čez glavo non curarsi più dei consigli, degli ammonimenti di qcn. (dei genitori da parte dei figli)
nakopati si kaj na glavo accollarsi l'onere di qcs.
svet na glavo obrniti, postaviti capovolgere tutto completamente
saj nisem na glavo padel, (da bi ...) non sono mica tanto sciocco, stupido (da...)
postaviti kaj na glavo stravolgere qcs.
(ne grem, ne naredim) pa če se vsi na glavo postavite (non vado, non lo faccio) doveste farvi in quattro
ubijati si glavo s čim rompersi la testa con qcs.
umiti komu glavo dare una lavata di capo a qcn.
izpuhteti iz glave passare di mente
priti ob glavo morire ammazzato
stopiti, zlesti v glavo andare, dare alla testa
imeti na glavi, na grbi mantenere, aver cura di, aver la responsabilità di
prijeti se za glavo mettersi le mani nei capelli
siliti z glavo skozi zid voler raddrizzare le gambe ai cani
imeti maslo na glavi avere la coda di paglia
ne dovoliti, da bi ti po glavi hodili non lasciarsi mettere sotto i piedi
zgrabiti zadevo pri glavi prendere il toro per le corna
imeti slamo v glavi avere stoppa nel cervello
imeti ga malo v glavi essere un po' brillo
v njegovi glavi je nekaj narobe gli manca qualche rotella
ne imeti strehe nad glavo essere senza tetto
biti nov od nog do glave rimpannucciarsi dalla testa ai piedi
imeti več v mezincu kot kdo v glavi essere di gran lunga superiore a qcn.
alp. glava cepina testa della piccozza
anat. mišična glava parte superiore del muscolo
elektr. magnetna zvočna glava fonorivelatore, pick-up
etn. lovec na glave cacciatore di teste
film. filmska glava titoli di testa
glava sekire testa della scure
strojn. glava stružnice testa portamandrini
strojn. frezalna glava testa universale
strojn. vrtalna glava portapunta
strojn. glava ojnice, ojnična glava testa di biella
cilindrska glava, glava motorja testa del cilindro
glava kovice testa del rivetto
žel. tirnična glava il fungo della rotaia
PREGOVORI:
zob za zob, glavo za glavo occhio per occhio, dente per dente
vsaka glava svoja pamet tante teste, tanti cervelli; tot capita, tot sententiae
več glav več ve quattro occhi vedono meglio
po slabi družbi rada glava boli la mala compagnia fa cattivo sangue
riba pri glavi smrdi il pesce comincia a puzzare dalla testa
kdor nima v glavi, ima v petah chi non ha testa abbia gambe

gotòv (-óva -o)

A) adj.

1. fatto, finito; approntato, pronto:
knjiga bo kmalu gotova il libro sarà pubblicato tra poco
obleka še ni gotova il vestito non è ancora finito, pronto
večerja je gotova la cena è pronta, è in tavola
gost. jedi po naročilu in gotove jedi piatti su ordinazione e piatti del giorno
biti s čim gotov aver finito qcs., sbrigare qcs.
z zidanjem hiše bom kmalu gotov la casa è bell'e finita
pri zdravniku sem bil hitro gotov dal medico mi sono sbrigato presto
pojdimo, smo že gotovi su andiamo, siamo già pronti

2. sicuro, certo:
rešiti koga gotove smrti salvare qcn. da morte sicura
letnica ni čisto gotova la data, l'anno non è del tutto certo
biti gotov česa essere certo di qcs.

3. (prepričan, zamozavesten, odločen) convinto, sicuro, certo, deciso:
ljudem je všeč njegov gotovi nastop alla gente piace il suo fare deciso
glas ji je bil čedalje manj gotov la sua voce era sempre più insicura

4. (v gotovini) in contanti:
gotov denar contanti
gotovo plačilo pagamento in contanti

5. (neki, nekateri) certo, dato:
o gotovih stvareh je bolje molčati di certe cose è meglio non parlare

B) gotóvi (-a -o) m, f, n
priti na gotovo venire a cose bell'e fatte
o čem ne vedeti nič gotovega di qcs. non sapere niente di sicuro

Gras, das, (-es, Gräser) trava (tudi za marihuano); ins Gras beißen pete stegniti; das Gras wachsen hören vedeti vse, ironisch slišati travo rasti; darüber ist längst Gras gewachsen to je že davno prerasla trava, to je že pozabljeno

grātia -ae, f (grātus)

I. večinoma pass.,

1. milina, ljubkost, draž(est), prikupnost, všečnost: gratia formae O., neque abest facundis gratia dictis O., gratia non deest verbis PR., gr. in vultu Q., vinis gratiam affert fumus PLIN. slast, gr. villae PLIN. IUN.; meton. (o osebi) ljubljenec: ut tu gratia nostra fores O.

2. pooseb. Grātia -ae, f Gracija, boginja miline, večinoma v pl. Grātiae -ārum, f Grácije, Jupitrove in Evrinomine hčere, boginje veselega uživanja. Gracije so grške Χάριτες in pomenijo po nravstvenosti in čutu za lepo uravnano, z lepotičjem in veseljem olepšano družabno življenje. Heziod imenuje tri: Aglajo ( Ἀγλαΐα = svečana sijajnost), Evfrozino (Εὐφροσύνη = svečano veselje) in Talijo (Θάλεια = cvetoča sreča): Q., iunctaeque nymphis Gratiae decentes H.; po poznejši razlagi pomenijo tudi hvaležnost, dobrotljivost: SEN. PH.; sg. kolekt.: rixarum metuens Gratia H., non Hymenaeus adest, non illi Gratia lecto O.

3. meton. milost (pri drugih, favor pa je milost, ki jo drugim izkazujemo), naklonjenost (drugih), priljubljenost, veljava, ugled(nost): si suam gratiam Romani velint, posse iis (Gerulanos) utiles esse amicos C., homo summā gratiā CI., non comparat se tecum gratiā P. Quinctius CI., mihi gratia est O. sem v milosti, priljubljen sem, si qua est ea gratia O. če ti to ugaja, magnā gratiā (in gratiā CI.) esse apud aliquem C. v (veliki) milosti biti pri kom, gratiam alicuius sibi conciliare CI., N. ali gratiam ab aliquo (apud aliquem L.) parere S. FR. ali gratiam ab aliquo (ad, apud aliquem L., alicuius CU.) inire CI., C. pridobiti si naklonjenost (milost) koga, prikupiti (priljubiti) se komu, ab aliquo gratiam inisse, quod ... CI., quia plures ineuntur gratiae CI. milost pri več ljudeh, aliquem apud aliquem in gratiā (in gratiam) ponere CI. EP. priljubiti koga komu, in antiquum locum gratiae restitui C. zopet prejšnjo veljavo (ugled) zadobiti, gratiā plurimum posse, valere CI., C., quod apud alios gratiam, apud alios offensionem habet PLIN.; z gen.: gratia Luculli CI. ugled, Chrysogoni CI., Caesenniae CI., matris O. materin ugled, ljubezen do matere, plena est promissi gratia vestri O. naklonjenost, ki jo vaša obljuba kaže; adv. zveze: per gratiam PL., TER. ali cum gratia TER., L. zlepa, zdobra, iz dobre volje, per bonam gratiam PL. ali cum bona gratia TER., CI. prav (čisto) zdobra, zlepa, dobrovoljno, prostovoljno, cum mala gratia TER. v sovraštvu, sovražno, sine gratia SEN. RH. ne zdobra, ne zlepa, ne dobrovoljno, ne prostovoljno; occ. prijateljsko razmerje, prijateljstvo, sloga, složnost, ljubezen, dobrohotnost: de hinc spero aeternam inter nos gratiam fore TER., componere gratiam inter eas TER., aliquem, in gratiam redigere TER. ali restituere TER., CI. EP. ali reducere TER., CI. koga spraviti, - pobotati, - zbogati, aliquem cum aliquo reducere, reconciliare, restituere in gratiam CI. koga zopet spraviti s kom, esse in gratia cum aliquo CI., in gratiam redire cum aliquo CI. ali in gratiam reverti cum aliquo L., PETR., SEN. PH. zopet se spraviti (pobotati, zbogati, sprijazniti) s kom, si qui meum cum inimico suo reditum in gratiam vituperabant CI. mojo spravo z ..., solida est mihi gratia tecum O., (Ilithyiam) difficilem Alcmenae Iunonis gratia fecit O. prijateljstvo z Junono, reconciliandam cum Perdicca gratiam censebant CU., cum Thebanis gratiam pacis reconciliat IUST.; v pl. = prijateljske zveze: externas gratias quaesivere T.

II. večinoma act.

1. milost ali naklonjenost (ki jo izkazujemo drugim), prijaznost, ustrežljivost, uslužnost, usluga, ljubeznivost, vljudnost, (v slabem pomenu) pristran(sk)ost: gratiam alicui facere PL. ali dare TER. ugoditi komu, ergo ab eo petito gratiam istam PL., peto a te hanc gratiam CI., petivit in beneficii loco et gratiae, ut ... CI. kot dobroto in milost, gratia apud eos vim aequi tenuit L. pristran(sk)ost, gratiam dicendi facere L. milostno komu dovoliti da govori, tako tudi: gratiam reddendi equi facere SUET.; pl. gratiae izkazovanje naklonjenosti: Murenae provincia multas bonas gratias ... attulit CI., non excellentibus gratiis paucorum, sed universi populi Rom. iudicio consulem factum CI.; occ.
a) veselje, radost, zadovoljstvo: VELL., IUST. quem cum omnium gratia occidere noluit CI. v veselje vseh, cum gratia imperatoris L. v zadovoljstvo, in gratiam levium ... sociorum L. ali condemnatam ... Lepidam, in gratiam Quirini SUET. zaveznikom –, Kvirinu na ljubo, in praeteritam iudicii gratiam L. zaradi ugodne razsodbe = ker ga je narod oprostil.
b) spregled, prizanašanje, odpuščanje, oprostitev: delicti gratiam facere S. krivdo milostno spregledati, oprostiti krivde, omnium tibi, quae nefarie es ausus, gratiam facio L. odpuščam ti vse, kar ..., iuris iurandi gratiam facere PL., ICTI. prisege odvezati, de cena facio gratiam PL. = zahvaljujem se (= hvala) za obed, ne morem priti, criminum gratia SUET. Pogosto adv. abl. sg. grātiā (stoji za odnosnico v gen. (postpositio)), pravzaprav na ljubo, od tod zaradi, zavoljo: nuptiarum gratiā haec sunt ficta atque incepta omnia TER., quem ... honoris gratia (τιμῆς χάριν) nomino CI., quas familias honestatis gratia nomino CI., ut ipsas bestias hominum gratia generatas esse videamus CI., exempli gratia CI., N., PLIN., Q. ali verbi gratia CI. za zgled, na primer, simulabat sese negotii gratia properare S., cibi aut potionis gratia L., praesentis gratia litis Q.; gratiā pred gen.: gratia lenitatis, gratia significationis Q., gratia patris LAMP.; z gen. gerundii ali gerundivi: Q., GELL., commonendi gratia dicam CI., colloquendi gratia, hiemandi gratia, placandi gratia, simulandi gratia, temptandi gratia S., purgandi gratia C., huius accusandi gratia N.; nam. gen. osebnih zaimkov se uporablja abl. f. svojilnih zaimkov: meā, tuā, nostrā, vestrā gratiā = zaradi mene, tebe, nas, vas; tudi eā gratiā (= eius rei gratiā) TER., S. zato, quā gratiā (= cuius rei gratiā) TER.

2. hvala, zahvala, hvaležnost: gratia est TER. hvala(lepa)! gratia est (sc. tibi) PL. zahvalim (zahvaljujem) se ti, hvala (ti) = moram odkloniti, moram reči ne, dis gratia TER. ali gratia dis (sc. sit) O. hvala (bodi) bogovom (bogu), gratia magna Iovi TIB., gratiam ferre alicuius rei L. zahvalo prejeti za kaj, ab utrisque parem gratiam trahere IUST. (za)dobiti, meritam dis immortalibus gratiam ... persolvere CI. dolžno hvalo izkazati, diis gratiam debere CI. bogovom biti dolžan hvalo, gratiam referre hvaležnost v dejanju (dejansko) izkazati, hvaležnega se izkazati: gratiam referre bonam ali meritam debitamque ali iustam ac debitam CI., gratiam referre parem CI. vrniti, kakor je bilo posojeno, dati (vrniti) milo za drago, vračati (vrniti) nemilo za nedrago; tudi gratias referre: pollicebar me ... praesentem tibi gratias relaturum CI., referre gratiam (o plodonosni njivi) COL.; iron.: praeclaram populo Rom. refers gratiam CI., včasih pomeni gratiam referre (iron.) vračati = maščevati se: TER., CI.; gratiam (v relat. pl. tudi gratias) habere alicui hvalo vedeti, hvaležen biti, zahvaliti (zahvaljevati) se komu za kaj: gratiam habere maximam TER. ali magnam CI., alicui laudes gratiasque habere magnas PL., alicui summas gratias habere PL. (le o enem), sibi populum Rom. senatumque gratias habiturum L., gratiam habere (s quod ali qui in cj.) CI.; gratiam reddere (= referre) hvaležnega se izkazati S., TIB., SEN. PH., (o trsu) COL., gratia redditur meritis O., gratiam rependere (= reddere) facto O.; pro eo (paterno beneficio) gratiam repetere L.; zelo pogostonajdemo besedno zvezo gratias agere (alicui) komu hvalo izreči (izrekati), zahvaliti (zahvaljevati) se komu za kaj: PL., SEN. RH., SEN. PH., AP., EUTR., LACT. idr. agere gratias magnas, agere gratias ingentes TER., alicui gratias agere de matre CI., senatui pro aliquo gratias agere, alicui pro suo summo beneficio gratias agere CI., agere ei maximas gratias pro beneficiis in matrem, coniugem liberosque impensis CU., gratias se ... ob hoc agere, quod (ker) ... L., agere gratias incipit, quod (da) perfidi hominis insidias prudenter ... vitasset CU., alicui maximas ... agere atque habere gratias, quod ... VITR., tantae erga me benevolentiae tuae (za tvojo tolikšno dobrohotnost) gratias ago debeoque plurimas AUG.; elipt.: tamen, genio illias gratias (hvala bodi ... geniju!), enatavi PETR., gratiarum actio CI. zahvala, zahvalni govor, zahvalitev, nullum est ... acceptius genus gratiarum, quam quod ... PLIN. IUN. Pogosto abl. pl. grātiīs: POMP. FR., PL., TER., pozneje nav. skrčeno grātīs „le za hvalo“, torej = brez povračila (plačila), brezplačno, zastonj: cum aratores frumentum dare gratis mallent CI., questus est ... communem factum esse gratis cum Roscio, pretio proprius fuisset Fanni CI., sit argumento tibi gratis stare navem CI. da te nič ne stane, habitent gratis in alieno CI., cave, ne tibi gratis hic constet amor O., reges Parthos non potest quisquam salutare sine munere; tibi valedicere non licet gratis SEN. PH., et tantum gratis pagina nostra placet MART.

groß velik; großer Hunger huda lakota; große Pause glavni odmor; der große Teich velika luža (za Atlantski ocean); das große Ganze celota; das große Publikum (splošna) publika, (splošno) občinstvo; das große Los glavni dobitek; die Großen odrasli; im Großen na veliko, na debelo; im Großen und Ganzen na sploh, v glavnem; ich bin kein großer (Esser usw.) nisem posebno dober (jedec itd.); groß schreiben pisati z veliko začetnico; Adverb (na) veliko, dobro, zelo; groß los sein nekaj posebnega; groß wissen sploh kaj vedeti; groß denken von imeti visoko mnenje o; da geht es groß her tam je velika gostija

habár n
□ a nu avea habar ne vedeti ničesar

hand¹ [hænd] samostalnik
roka, prednja noga četveronožca, noga (sokolova), škarnik (rakov); spretnost, ročnost, izurjenost; strokovnjak, izvedenec; vodenje; izvedba, izvajanje; delo; pomoč; človek, sluga, delavec, mornar
množina mornarji, posadka (ladje), tovarniški delavci; postopek, način; moč, premoč, oblast, vpliv; posredovanje, posrednik; vir (podatkov); snubitev; lastnina, lastnik; kartanje, kvartač, karte v roki; urni kazalec; pisava, podpis, znak; dlan (mera, 10,16 cm); šop (banan, tobačnih listov)
gledališče, sleng ploskanje, aplavz; stran, smer

all hands vsa posadka, vsi delavci
on all hands povsod, na vseh straneh
at hand blizu, pri roki
at the hands of s strani nekoga
bloody hands grb grofije Ulster
a bird in the hand nekaj gotovega (imeti v roki)
a bold hand energična pisava
with a bold hand pogumno
by hand ročno, na roko (narejeno)
by the hands of s posredovanjem
hand cash gotovina pri roki
a cool hand hladnokrvnež
figurativno clean hands čiste roke, čista vest
on every hand povsod okoli
even hands izenačeno
for one's own hand sebi v prid
from hand to hand iz rok v roke
from first hand iz prve roke
from second hand iz druge roke; ponošen, rabljen, antikvaričen
from good hand iz dobrega vira
the hand of God božja roka
hand on heart roko na srce
heart and hands iz vsega srca
heavy on hand dolgočasen, mučen
with a heavy hand s trdo roko
with a high hand drzno, predrzno, naduto
his hand is out iz vaje je
hand to hand (struggle) človek proti človeku (borba)
hand over hand (ali fist) preprijemanje (pri plezanju); figurativno na vrat na nos, hitro, igraje
in hand v roki, v delu, na razpolago, pod nadzorstvom, skupaj, vzajemno, roko v roki
a legible hand čitljiva pisava
on the mending hand na poti k okrevanju
near hand leva stran
near at hand pri roki, blizu
a niggling hand nečitljiva pisava, čačka
an old hand strokovnjak, star lisjak
off hand nepripravljen, brez obotavljanja, desna stran
hands off! roke proč!
hands off policy politika nevmešavanja
on hand v roki, na zalogi, v breme, prisoten; ameriško pri roki, pri sebi
on the one (other) hand po eni (drugi) strani
out of hand nepripravljen, takoj, ekstempore, nenadzorovan, divji
hands up! roke kvišku!
a slack hand brezdelje, brezbrižnost
to (one's) hand pri roki, dosegljiv, pripravljen, na razpolago
under the hand pod roko, skrivaj
under the hand of podpisani...
contract under hand preprosta pogodba brez pečata
the upper hand premoč, nadvlada
with one's own hand lastnoročno

Z glagoli:

to ask for a girl's hand prositi dekle za roko, zasnubiti
to be a good (poor) hand at biti spreten (neroden) v čem
to be bound hand and foot imeti vezane roke
to be in good hands biti v dobrih rokah
to be on s.o.'s hands biti komu na vratu, skrbi
to bear a heavy hand zatirati
to bite the hand that feeds one biti zelo nehvaležen
to bring a baby up by hands hraniti dojenčka s stekleničko
to come to hand priti v roke, dospeti
to change hands menjati lastnika, priti v druge roke
to do a hand's turn samo s prstom migniti
not to do a hand's turn; ali not to lift (ali raise) a hand niti s prstom migniti
to fall into s.o.'s hands priti komu v roke
figurativno to feed out of s.o.'s hand komu iz rok jesti
to get a big hand dobiti velik aplavz
to get s.o. in hand dobiti koga v roke
to get one's hands in dela se zares lotiti
to get the upper hand dobiti premoč
to get off one's hands otresti se česa, znebiti se
to get out of hand iz rok se izmuzniti, izgubiti oblast nad
to give one's hand to poročiti se s kom, roko komu dati
to give one's hand on a bargain v roko si seči, skleniti kupčijo, obljubiti
to give s.o. a free hand dati komu proste roke
to give s.o. a hand iti komu na roko, pomagati, ploskati komu
to go hand in hand with figurativno & dobesedno v korak s kom stopati
to have a hand for biti spreten, nadarjen za kaj
to have o.s. well in hand dobro se obvladati
to have a hand in a matter imeti svoje prste vmes
to have (ali keep) one's hand in ostati v vaji
to have one's hands full imeti polne roke dela
to have time on one's hands ne vedeti kam s časom, imeti mnogo prostega časa
to hold hands držati se za roke
to hold one's hand zadržati se
to hold a good hand imeti dobre karte
to join hands združiti se
to keep a tight hand over imeti koga na vajetih
to keep one's hands on imeti čvrsto v rokah
to let one's temper get out of hand ne obvladati se, podivjati
to live from hand to mouth iz rok v usta živeti
to lay hands on vzeti, najti, roko na kaj položiti
to lay hands on o.s. roko nase položiti, napraviti samomor
to lend a hand pomagati
to make a hand napraviti dobiček
many hands make light work v slogi je moč
to pass through many hands iti skozi mnogo rok
to play into the hands of nevede komu delati v prid
to play a good hand dobro igrati karte
to play for one's own hand delati sebi v prid
to put one's hand in one's pocket seči v žep, prispevati v denarju
figurativno to put one's hands on najti, spomniti se
to put (ali set, turn) one's hands to v roke vzeti, poprijeti se
to serve (ali wait on) s.o. hand and foot komu vdano služiti
to shake s.o. by the hand stisniti komu roko
to shake hands with rokovati se s kom
to show one's hand; ali to have a show of hands figurativno odkriti svoje karte, pokazati svoj pravi namen
it shows a master's hand mojstrsko je, kaže na mojstra
to strengthen the hands of podpreti koga
to take s.o. by the hand koga za roko prijeti, figurativno vzeti koga pod svoje okrilje
to take in hand vzeti v roke, lotiti se
to take a hand at a game sodelovati v igri
to take s.th. off one's hands kupiti kaj od koga; pomagati komu, da se česa znebi
to take a hand in a matter vmešati se v kaj
to take one's courage in both hands zbrati ves svoj pogum
time hangs heavy on my hands dolgčas mi je
to try one's hand at poskusiti se v čem
to throw up one's hands obupati nad čim
to vote by show of hands glasovati z dviganjem rok
figurativno to wash one's hands of umiti si roke, odkloniti odgovornost
to win a girl's hand dobiti dekletovo privoljenje za poroko
to win hands down z lahkoto dobiti, igraje zmagati
to witness the hand of overiti podpis
to write a good hand imeti lepo pisavo

heel¹ [hi:l] samostalnik
peta, podpetnik; zadnje kopito; zadnja živalska noga; peta, ven moleč del predmeta (npr. držaj godala); spodnji del (jambora, gredi itd.)
ameriško, sleng baraba

heel of Achilles Ahilova peta
at (ali on, upon) s.o.'s heels komu za petami
down at (the) heel; ali out at heels ponošenih pet, figurativno oguljen, strgan, v slabih razmerah
to heel pri nogi (pes), figurativno ubogljivo, voljno
figurativno under the heel of pod peto, pod oblastjo
heels over head; ali head over heels na pete na glavo, na vrat na nos
the iron heel figurativno trda oblast, železna peta
by the heel and toe od vseh strani
from head to heels od glave do pete
neck and heels od nog do glave
ameriško heel of the hand peščaj

Z glagoli:

to be carried with the heels foremost biti odnesen s petami naprej, mrtev
to bring to heel upogniti koga
to come to heel priti k nogi (pes), figurativno zvesto slediti, ubogati
to have s.o. by the heels imeti koga v oblasti
to have the heels of prehiteti koga
to kick (ali cool) one's heels dolgo čakati, ameriško, sleng plesati
to kick (ali tip, turn) up one's heels umreti, pete iztegniti
not to know if one is on one's head or heels ne vedeti, kje se koga glava drži
to lay (ali clap) by the heels ujeti, zvezati, spraviti v zapor
my heart sank into my heels srce mi je padlo v hlače
to show a clean pair of heels pete pokazati, bežati
to take to one's heels pete odnesti, pobegniti
to tread on s.o.'s heels obesiti se komu na pete
to turn on one's heel zasukati se na peti

hin tja, proč; wo ... hin kam; zu ... hin proti; hin und her semtertja; hin und zurück tja in nazaj; hin und wieder (zeitlich) sem ter tja, tu in tam; hin sein biti uničen; auf etwas hin po, zaradi, na; an/durch/nach/über etwas hin (poudarja pomen, se ne prevaja); auf etwas hin untersuchen: glede na; dort ... hin tja; da ... hin sem; X hin, X her X gor ali dol (Bruder hin, Bruder her brat gor ali dol) ; weder hin noch her wissen ne vedeti ne naprej ne nazaj

historia -ae, f (gr. ἱστορία)

I.

1. povpraševanje, poizvedovanje, preiskovanje: ut est in omni historia curiosus Ci.

2. (po poizvedovanju pridobljeno) znanje: si quid in ea epistula … historiā dignum Ci. ep.

3. meton. znanstvena vsebina: liber multae variaeque historiae refertus Gell. —

II.

1. meton. pisna povest, pisno poročilo (o tem, kar se je zgodilo ali slišalo), popis: h., rerum cognitio praesentium Verr., amaras … historias ut captivus audit H., maxima de nihilo fiet historia Pr.; konkr. predmet govorice: ut fieres nobilis historia Pr. mestna govorica; occ. mitološka povest, bajka, pripovedka, v pl. = bajeslovje, mitologija: peccare docentes historiae H., omnibus historiis se meus aptat amor O., h. fabularis Suet.

3. sinekdoha
a) abstr. zgodovina = raziskovanje zgodovine, zgodovinopisje, zgodovinska znanost, zgodovinoznanstvo: antiquis temporibus historia nihil erat nisi annalium confectio Ci., h. magistra vitae Ci., rem historiae mandare Ci., obscura est historia Romana Ci., historiae fides Ci. zgodovinska resnica, apud Herodotum, patrem historiae Ci., prima historiae lex est, ne quid falsi dicere audeat Ci., alias in historia leges observandas putare, alias in poëmate Ci., historias (com)plures novisse Vitr. veliko vedeti o zgodovini.
b) konkr. zgodovina = sestavni opis zgodb (zato pogosto v pl.), zgodovinopis, zgodovinska knjiga, zgodovinsko delo, „zgodbe“: h. Italici belli et civilis Ci., h. Graeca Ci. v grščini napisana rimska zgodovina, h. Romana Val. Max., conditor historiae O. = historiae scriptor Gell. = historiarum scriptor Q. ali auctor Vell. zgodovinar, zgodovinopisec, historiam scribere Pl., Ci., N., Iust. ali conscribere Fl., historias scribere N., historiam relinquere N. ali edere Suet. ali componere Suet., Plin. iun., historias Latino sermone conponere Iust., historias legere Q., Iuv., quod semper in historiis legimus Sen. ph., naturalis historia Plin. naravoslovje, prirodopis (znamenito delo Plinija starejšega v 37 knjigah); pooseb.: quem (sc. C. Iulium Hyginum) … quidam Historiam vocabant Suet. živo Zgodovino.

hoteti [é] (hóčem) ne hoteti: nočem

1. wollen, -wollen (tja hinwollen, tja čez hinüberwollen, dol herunterwollen, hinunterwollen, domov heimwollen, iti skozi durchwollen, iti zraven mitwollen, naprej weiterwollen, nazaj zurückwollen, noter hereinwollen, hineinwollen, proč fortwollen, wegwollen, ven hinauswollen, herauswollen)

2.
hoteti komu kaj: kaj ti pa hočem? ich will dir ja nichts antun/anhaben

3.
ne hoteti nicht wollen
noče niti slišati za to nichts wissen wollen von (er will …)
noče z (besedo) na dan nicht herauswollen mit (er will …)

4.
hočem/hotel bi ich möchte (hočem imeti mir ich möchte meine Ruhe haben)
ne bi hotel … ich möchte nicht …
ne da bi hotel ohne es zu wollen

5. (nameravati) (etwas) beabsichtigen, die Absicht haben zu …

6. hoče:
naj bo, kar hoče komme, was da wolle
naj stane, kar hoče es koste, was es wolle
če se hoče, se more wo ein Wille ist, ist auch ein Weg
|hočem:
hočem reči ich wollte/will sagen
hočem vedeti, pri čem sem ich will [Gewißheit] Gewissheit haben
|hočeš:
hočeš nočeš gern oder ungern, wohl oder übel
kolikor hočeš česa jede Menge (von)
|hočete:
kot hočete nach ihrem Belieben

hrúška (-e) f

1. bot. (sadno drevo) pero (Pirus communis); (sad) pera:
divja hruška (drobnica) pero selvatico
suhe hruške pere secche

2. (predmet podoben sadu) pera, bulbo:
hruška toplomera bulbo del termometro
gumijasta hruška peretta (per clistere)
pren. električna hruška lampadina
voj. hruška bomba a mano
nareč. medvedove hruške bacche di biancospino
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. pren. vedeti, po čem so hruške capire l'antifona
pog. pren. ne s hruške pasti non esser nato ieri
pren. pasti s hruške essere una testa di rapa
pog. znati več kot hruške peči sapere un sacco di cose
hist. davilna hruška (mučilna naprava) pera d'angoscia
PREGOVORI:
zrela hruška sama pade le pere mature cadono da sole

idēa f

1. filoz., psihol. ideja:
idea fissa fiksna ideja

2. misel; mnenje; predstava:
avere un'idea chiara di qcs. kaj si jasno predstavljati, imeti jasno predstavo o čem
neanche per idea sploh ne, nikakor ne

3. ideja, osnovna, vodilna misel:
idea guida di un'opera vodilna ideja nekega dela

4. ideja, ideologija, kredo:
l'idea della non-violenza ideja nenasilja

5. ideja, predstava, pojem:
avere un'idea vaga di qcs. o čem imeti nejasno, splošno predstavo
non averne la più pallida idea o čem ne vedeti prav ničesar

6. mnenje, sodba, pogled:
avere idee larghe, ristrette biti širokih, ozkih pogledov

7. namera, načrt:
vagheggiare, accarezzare un'idea imeti kaj v načrtu, želeti si

8. zamisel, domislica, pobuda:
bella idea, la tua ta ti je pa res dobra!

9. videz:
non dà l'idea di una persona seria ni videti resen človek, ne zbuja videza resne osebe
un'idea di malce
lo sfondo è tutto verde con un'idea di giallo ozadje je zeleno z malo rumenega

ignorance [ígnərəns] samostalnik
ignoranca, nevednost, omejenost

to be in ignorance of s.th. ne vedeti za kaj

ignorance [injɔrɑ̃s] féminin nevednost, neznanje

être dans l'ignorance de ne vedeti za
faire preuve d'une ignorance complète (crasse) dokazati svoje popolno neznanje
tenir quelqu'un dans l'ignorance de ses projets komu ne dati vedeti o svojih načrtih, prikrivati mu svoje načrte

ignorant [ígnərənt] pridevnik (ignorantly prislov)
neveden, neumen, nešolan, nepoučen, ne zavedajoč se

an ignorant sin nevede storjen greh
to be ignorant of s.th. ne vedeti za kaj
he is not ignorant of what happened on dobro ve, kaj se je zgodilo

ignorant, e [-rɑ̃, t] adjectif neveden, neizobražen; masculin nevednež, praznoglavec

être très ignorant en histoire zelo slabo poznati zgodovino
être ignorant de quelque chose ne vedeti za kaj, biti neveden (en quelque chose v čem)
faire l'ignorant delati se nevednega

incognizant [inkɔ́gnizənt] pridevnik
nezavedajoč se, neveden, neuk

to be incognizant of ne vedeti česa, ne zavedati se česa

interesírati to interest; to arouse the interest (of), to cause curiosity, to excite curiosity

interesírati se to take (ali to show) an interest (za in); to care or
to me ne interesira it has no interest for me
interesiralo vas bo (vedeti)... you will be interested (to know)...
knjiga, ki ne interesira bralcev a book with little interest for readers
zelo se interesira za zgodovino naše dežele he takes a great interest in the history of our country
interesiral sem se za njegov primer (zadevo) I have looked into his case

isoloir [-lwar] masculin, électricité izolator, samilo; politique volilna kabina, celica

il se met sur l'isoloir (familier) on ne mara o nikomer več nič vedeti