Franja

nadie nikdo, nihče; kdo

nadie lo sabe (= no lo sabe nadie) nihče tega ne ve
un Don Nadie g. Nimanič
si nadie viene če kdo pride

nē² in nĕ.A. nē (indoev. *ne; prim. skr. nā = osk. ni ne, lat. nē- in gr. νη- (kot predpona, ki daje besedam nikalen pomen, npr. nē-quiquam, nē-quam, νη-κερδής brezkoristen, νή-ποινος nekaznovan, nemaščevan, νη-νημία, jon. νη-νημίη (iz νη-ανημία, νη-ανεμίη) brezvetrje, sl. ne, hr. ne, lit. ne, got. ni, nē, stvnem. ni, nem. nein, nicht).

I. adv. (najstarejša izmed treh lat. nikalnic nē, neque (nec), nōn) se v lat. uporablja

1. v pripovednih stavkih
a) predklas. = nōn (zanika pojme, ki jih zaznavamo z vohom ali telesnimi čutili) ne: operae ne parcunt Pl., nisi tu ne vis Pl., castrantur verres commodissime anniculi, utique ne minores quam semestres Varr., crescere ne possunt fruges Lucr.
b) klas. (zanika pojme, ki so le možni, ki si jih le mislimo, in to zgolj v zvezah) α) nē … quidem še … ne, tudi … ne, niti … ne: ne populus quidem Ci. niti narod, še narod ne, ne illi ipsi quidem Ci. ne in sceleratissimo quidem cive Ci. ali ne in convivio quidem Ci. (predlog in ime sta vselej le en pojem), non enim praetereundum est ne id quidem Ci., ne si merentur quidem Ci.; če zanikamo več povezanih pojmov ali stavkov, stoji ne … quidem le pri prvem: ne Aequi quidem ac Volsci L., ne a sententiis quidem aut verbis Q., ita ut ne efferendi quidem signa Romanis spatium nec ad explicandam aciem locus esset L. čeprav zanika ne … quidem ves stavek, stopi pogosto predenj še kaka druga nikalnica: non fugio ne hos quidem mores Ci., numquam illum ne minima quidem re offendi Ci. Pri zvezah dveh stavčnih delov, od katerih tisti, ki ga uvaja non modo (= ne samo, ne le), izraža manj pomembno, drugi, uveden z ne … quidem, pa glavno poudarjeno misel, pristopi k stavku, uvedenemu z non modo, še posebej nikalnica non, ki se zamolči samo takrat (povzamemo jo le iz ne … quidem), kadar imata oba dela stavka skupen predikat: mihi vero quidquid acciderit ne recusanti quidem, non modo non repugnanti Ci., ne sues quidem id velint, non modo ego ipse (sc. non velim) Ci. ne le jaz. V nasprotju s stavki, vpeljanimi s sed ampak, toda, etiam celo, sed etiam ampak celo, ampak tudi, dobi ne … quidem včasih pomen nikakor (ne): utitur ne suorum quidem consilio, sed suo Ci., ergo illi ne causa quidem itineris, etiam causa manendi fuit Ci., ne conivente quidem te — quod ipsum esset scelus, sed etiam hilarioribus oculis quam solitus eras intuente dilectus servorum habebatur Ci. V stavkih s stopnjevano mislijo pomeni ne … quidem nikakor, kaj šele, tem manj: nullum est fatum: ita ne divinatio quidem Ci.; v stavkih, ki izvajajo kako misel iz predhodnih rekov, pomeni gotovo ne, kajpada (kajpak) ne, seveda ne: egone ut te interpellem? ne hoc quidem vellem Ci., carēre enim sentientis est; nec sensus in mortuo: ne carere quidem igitur in mortuo est Ci. β) nē … quoque tudi ne, niti … ne: Quadr. ap. Gell., Gell., ceterum quando ne ea quoque temptata vis proficeret, consilio grassandum L.

2.
a) v neodvisnih velelnih in zahtevnih stavkih (zanika nekaj, kar je bilo zgolj hoteno ali si predstavljamo zgolj kot odvisno od volje) ne, in to α) (pesn., redkeje v prozi) pred imper.: ne plora Pl., ne crucia te Ter., fratrem ne desere V., equo ne credite, Teucri V., hominem mortuum in urbe ne sepelito Tab. XII ap. Ci., impius ne audeto placare donis iram deorum Tab. XII ap. Ci., belli gerendi ius Antiocho ne esto cum illis qui insulas colunt, neve in Europam transeundi L., ne timete L., ne repugnate vestro bono Sen. ph., frondem ne caedito Plin. β) nav. ob cj. pr. ali pf.: ne forte pudori sit tibi Musa H., ne hoc feceris Ci., ne tot annorum felicitatem in unius horae dederis discrimen L.; v stavkih, ki so brez veznega člena dodani dopustno izrečenim mislim, dobi nē pomen pa ne, toda ne, vendar ne, saj ne: tu vero istam Romae legem rogato: nobis nostram ne ademeris Ci., sint sane liberales ex sociorum fortunis … ne illi sanguinem nostrum largiantur S.
b) v želelnih stavkih = ne, vendar (saj) ne, zlasti pri utinam = o da ne (bi): ne id Iuppiter optimus maximus sineret L., ne istuc Iuppiter optimus maximus sirit L., utinam ne securibus caesa accidisset abiegna ad terram trabes Enn. ap. Ci., illud utinam ne vere scriberem Ci. ep.; pogosto pri prepričevanju, zagotavljanju: ne vivam, si scio Ci. ep. smrt me vzemi, smrt naj me pobere, ne sim salvus, si aliter scribo ac sentio Ci. ep. naj ne bom zdrav.

3. v zahtevnih stavkih z dopustnim pomenom = bodi, da ne, naj ne, recimo (stavimo), da ne: ne sit sane summum malum dolor: malum certe est Ci., ne sit igitur sol, ne luna, ne stellae Ci., nemo is, inquies, umquam fuit. Ne fuerit Ci., ne aequaveritis Hannibali Philippum … Pyrrho certe aequabitis L.

4. v omejujočih stavkih v zvezah dum nē, dummodo nē, modo nē, tantum nē če le ne, da le ne, le (da) ne: Kom., Ci. idr. (gl. tudi dum, dummodo, modo in tantum).

5. v odvisnih zahtevnih stavkih kot nikalnica za veznikom ut ne da (naj) ne: te obsecro, ut ne credas Ter., iubeatis, ut in civitate ne sit Ci., legem tulit, ut lex Aelia ne valeret Ci., iustitiae primum munus est, ut ne cui quis noceat Ci., ut ne telum adigi posset C.; tudi v relativni zvezi: ego id agam, mihi qui (= ut is) ne detur Ter., quo (= ut eo) ne incurreret hostis H. Včasih poleg komp. v enostavnejši (po kakem krčenju nastali) zvezi = ne, naj ne: noluit quid statiut nisi columellam tribus cubitis ne altiorem (= ut altior ne esset) Ci., ut hoc nostrum desiderium ne plus sit annuum Ci., muneris ergo in singulos dari ne minus dena milia aeris L.

II. kot (finalni) veznik = da ne, toda le navidezno; dejansko se ta raba popolnoma ujema z rabo navedeno pod I. 2. a) β) in b), kajti taki (velelni ali želelni) stavki so sprva samo neodvisni zahtevni stavki, ki stopijo v objektno ali adverbialno razmerje do glag. nadrednega stavka, npr.: moneo vos, ne refugiatis Ci. opominjam vas, da ne bežite = moneo vos: ne refugiatis! opominjam vas: ne bežite! (prim. sl. rek: „volja božja je, da ne lenari“, v odvisniku katerega je obdržan celo naklon (velelnik) neodvisnega zahtevnega (velelnega) stavka). Nē stoji torej

1. v objektnih finalnih stavkih, ki izražajo nameravan uspeh (učinek) za vzročnimi glagoli (verba causativa), ki zaznamujejo neko izražanje hotenja (volje). Najbolj se prvotna samobitnost kakih navideznih odvisnikov kaže v konjunktivnih glavnih stavkih odvisnega govora, ki so povsem samostojni, a navidezno v rahli zvezi s kakim glag. dicendi; slovenimo jih ne le z (da) naj ne z indik. ali z da ne bi s pogojnikom, ampak pogosto tudi z ne in velelnikom, torej z neodvisnimi stavki: ne suae virtuti magnopere tribueret C. da naj se ne ponaša, ali pa: ne ponašaj se (on) preveč s svojo hrabrostjo; zato tudi za vzročnimi glag.: Diviciacus … Caesarem complexus obsecrare coepit, ne quid gravius in fratrem statueret C. je začel … rotiti Cezarja, da naj ne ravna preostro z njegovim bratom = da ne ravnaj preostro z njegovim bratom, sanxerunt, ne quis emeret Ci. da naj nihče ne kupi, (da) nihče ne kupuj, toti exercitui imperavit, ne iniussu concurrerent C.; take stavke pa seveda lahko uvaja še poseben veznik: ut ne (prim. I. 5.). Pogosto za izrazi, pri katerih je treba hotenje domnevati: reliquum est, ne quid temere dicam aut faciam Ci., quidam ne umquam riderent, consecuti sunt Sen. ph., vestrā interest, ne imperatorem pessimi faciant T.

2. za izrazi bojazni in strahu (verba timendi) metuo, timeo, vereor, paveo, (de)terreo, anxius sum, sollicitus sum, metus est, timor est idr. = da ne bi, da (s fut., pri sl. dovršnikih s pr. v pomenu fut.); tudi v tem primeru so odvisniki pravzaprav le neodvisni želelni stavki, npr.: timeo, ne deseras me Ter. = timeo: ne deseras me! v skrbeh sem: (o) da me ne bi zapustil, da me zapustiš, vereor, ne quid Andria adportet mali Ter., ne … Diviciaci animum offenderet verebatur C. (o) da ne bi razžalil, bal se je razžaliti, timebant, ne circumvenirentur C., metuebant, ne indicarent Ci., terruit gentes, grave ne rediret saeculum H.; če je odvisnikov glag. zanikan, stoji nē … nōn (non spada takrat samo h glag., s katerimi tvori en pojem): vereor, ne non impetrem Ci. (non impetrare = s prošnjo propasti, torej: bojim se, da ne bi propadel, da propadem s prošnjo =) da ne dosežem, vereor, ne sufficere non possim (non posse = nemočen, nezmožen biti) Ci. Pomni kratko izražanje: res erat in magnis difficultatibus, ne … C. ali res difficultatem afferebat, ne … C. stvar je bila (zelo) težavna, ker se je bilo bati, da ne bi …

3. uvaja adverbialne zahtevne (finalne) stavke za izraženimi determinativi ideo, idcirco, propterea, propter hoc, eā condicione, eo consilio idr. = da ne: Maiā genitum demittit ab alto … ne fati nescia Dido (sc. Teucros) finibus arceret V. (prvotno tudi le zahtevni stavek = pošlje … Majinega sina (z naročilom): Didona ne odvračaj … ), dolorem saepe perpetiuntur, ne in maiorem incidant Ci., gallinae pennis fovent pullos, ne frigore laedantur Ci., an ideo aliquid scripsit, ne videretur … Ci., ne vana urbis magnitudo esset … asylum aperit L., nemo prudens punit, quia peccatum est, sed ne peccatur Sen. ph. Med takim finalnim odvisnikom in glavnim stavkom, katerega vsebina je kaka trditev ali poved, pogosto pogrešamo vezno misel: trdim, povem, omenjam, vedi ipd.: ne tamen ignores quo sit Romana loco res, Cantaber Agrippae, Claudi virtute Neronis Armenius cecidit H. Od tod rekla: ne multa dicam Ci., ne multis Ci. ali ne multa Ci. da povem na kratko, (na) kratko govoreč, skratka.

4. za glag. impediendi in recusandi (cavere varovati se, čuvati se, impedire, prohibere, deterrere, obstare, resistere, repugnare nasprotje delati, predstavljati nasprotje, ovreti (ovirati), nasprotovati, zadrž(ev)ati, upreti (upirati) se, kljubovati, (u)braniti se, recusare braniti se, interdicere prepoved(ov)ati, intercedere prigovarjati = oporekati, ugovarjati, idr.), ki so verba causativa v nikalnem pomenu, nadaljuje nē v glagolu tičeči zamik; take stavke slovenimo z da ne (bi) … , s samim inf. ali pa kakim subst.: potuisti prohibere ne fieret Ci., Sulpicius intercesserat, ne exules reducerentur Ci., Regulus, ne sententiam diceret, recusavit Ci. Regul se je branil izreči, obstitisti, ne copiae transire possent Ci. ubranil (preprečil) si četam prevoz, per eos, ne causam diceret, se eripuit C. se je izognil (izmaknil) zagovoru, infirmitate vocis, ne in publico diceret, impediebatur Plin. iun. nemoč glasu (šibek glas) mu je branil(a) javno govoriti. — Pomni:

1. za glag. in izrazi, ki pomenijo videti (gledati), (po)paziti, preizkusiti (preizkušati), preisk(ov)ati, preudariti (preudarjati), premisliti (premišljati) ipd., lahko ne dostikrat slovenimo z vprašalnicami da bi, ali, ali mar: Ci., per aliquot dies ea consultatio tenuit, ne non reddita (sc. bona Tarquinii) belli causa, reddita belli materia essent L. preudarjanje, ali bi mar bila (Tarkvinijeva posestva), ako jih ne vrnejo, povod za vojno, ako se vrnejo, pa pomagalo zanjo, singuli pulli tentandi, nequid habeant in gutture Col.; od tod tudi nē nōn v takih stavkih = ali mar ne, ne bi: videndum est, ne non satis est id, quod apud Platonem est dictum Ci., cogitandum tamen est, ne tutior non sit Ci. ep.

2. če je moč iz kake splošne trditve sklepati, da bi po tem, kar je bilo prej povedano, bolj omejena trditev ne bila umestna, stoji ne … nedum in ga slovenimo z ne pa da bi, nikar pa da bi, nikar, kaj šele, še manj (pa), tem manj, toliko manj: vix incedo inanis, ne ire posse cum onere existumes Pl., scuta … homines inviti dant, … ne quem putetis sine maximo dolore argentum caelatum domo … protulisse Ci., me vero nihil istorum ne iuvenem quidem movit umquam, ne nunc senem (sc. moveret) Ci. ep., secundae res sapientium animos fatigant; ne illi corruptis moribus victoriae temperarent (= ne existumes ali ne dicas fieri potuisse, ut illi … temperarent = multo etiam minus fieri potuit, ut illi … temperarent) S., novam … eam potestatem eripuere patribus nostris, ne nunc dulcedine semel capti ferant desiderium L., nec nunc adulteria obiecturum ait, ne (po nekaterih izdajah nedum) domum, servitia et ceteros fortunae paratus reposceret T. še manj pa hoče nazaj zahtevati palačo, …

B. nĕ

I. proklitično v sklopih, npr. ne-fās, ne-sciō, ne-queō, ne-uter, nōlō iz ne-volō; s spremenjenim samoglasnikom ni v nĭ-sī, nĭ-hil, nĭ-hilum, nĭ-mis, nĭ-mius; z izpahom ali krčenjem v samoglasniškem stiku v nūllus (iz nĕ-ūllus), numquam (iz nĕ-umquam), nēmō (iz nĕ-hemō, hemō stlat. = homō) idr.; sl. ne v sklopih kakor npr. ne-pravda, ne-sreča, ne-veden, ne-čem.

II. enklitično kot breznaglasna vprašalnica se nĕ priveša poudarjeni besedi (ki stoji nav. spredaj) ali, če take ni, glagolu; pred tem pa izgubi pogosto pred samoglasnikom (včasih tudi pred soglasnikom naslednje besede) svoj e; končnica s druge osebe sg. pr., pa tudi končni s drugih besed) rad odpade, pred vprašalnico in pred končnico stoječi dolgi samoglasnik se nav. okrajša: tantaen' animis caelestibus irae? Pyrrhin' conubia servas? V., talin' possum me opponere monstro? V., satĭn' ali satĭne = satīsne, aĭn' = aisne, iubĕn' = iubēsne, vidĕn' = vidēsne, vĭn' = vīsne). Nĕ pa se uporablja tudi

1. v enostavnih vprašanjih, in sicer:
a) v neodvisnih, α) kadar se ne ve, kakšen bo odgovor, ali pa se pričakuje nikalen odgovor = ali, mar, v vprašanjih prevzetosti, osuplosti, začudenja, nejevolje ali posmeha tudi pa vendar ne, menda vendar ne, menda ja ne; včasih pa zadošča v sl. sam naglas: censen' (= censesne) posse me affirmare Ter., tun' te audes Sosiam esse dicere? Pl., Heracleaene esse eum adscriptum negabis? Ci., meministine me … dicere in senatu … Ci., nihilne id valebit? Ci., potestne rerum maior esse dissensio? Ci., Apollinemne tu Delium spoliare ausus es? Ci. delskega Apolona si si drznil oropati?, vin' tu homines urbemque feris praeponere silvis? H. mar hočeš … ? β) v neodvisnih vprašanjih, na katera se pričakuje trdilen odgovor = ali ni, ali ne, mar ne: rectene interpretor sententiam tuam? Ci., etiamne vobis expedit? Ci. mar ne koristi tudi vam?, videtisne apud Homerum saepissime Nestor de virtutibus suis praedicat? Ci., satisne est nobis vos metuendos esse? L. γ) v posebnih govornih obratih: egone? Ci. jaz? pa vendar jaz ne?, itane? Ci. tako? tako menda vendar ne?, itane vero? Ci. torej zares ne? Pogosto se ne priveša relativnim zaimkom, da se posebno poudari njihov pojem: ita ne ai[e]bant tandem? Quaene (po drugih izdajah quae me) ambae obsecraverint Pl. mar me nista obe rotili?, quamne in manibus tenui cistellam? Pl. mar nisem imel one skrinjice v rokah?, quine putatis difficile et mirum, quod contigit? H. pa vendar ne mislite, da je kaj težkega in čudovitega … ?, quiane auxilio iuvat ante levatos? pa vendar ne zato, ker … ? V vprašanjih prevzetosti, začudenosti se priveša ne (čeprav redkeje in bolj pesn.) tudi vprašalnim zaimkom v podkrepitev: quantane H. kolik(šn)a neki?, quone malo mentem concussa? H., uterne ad casus dubios fidet sibi certius? H., quaene vita te manet? Cat. kakšno življenje neki te čaka? V zvezi z vzkličnim ut: nemone (po novejših izdajah nemo est) ut avarus se probet? H. kako da si vendar skopuh nikoli sam ne ugaja?, victamne ut quisquam victrici patriae praeferret? L. da bi kdo ne … ?, kako ne bi kdo … ? Kot izraz prevzetosti ali nejevolje navidezno (le elipt.) pri ACI, ki si ga lahko mislimo kot odvisnega od kakega zamolčanega predikata, npr. credam, credi potest: tene … potissimum tibi partes istas depoposcisse Ci. ti da si prav sebi izgovoril … ?, mene incepto desistere victam? V. jaz naj bi … ?, jaz da bi … ?, huncine solem tam nigrum surrexe mihi! H. da mi je moral vziti (napočiti) ta tako črn dan! Poseb. še nōnne (gl. nōnne).
b) v odvisnih = ali (morda): videte vasa, multane sient Ca., declinationes verborum proportione sintne, quaeret Varr., incertum est, velintne se nominari Ci., quaesivit (sc. Epaminondas), salvusne esset clipeus Ci., ut videamus, satisne ista sit iusta defectio Ci., interrogavit, liceretne mittere C.

2. v ločnih (razstavnih, disjunktivnih) vprašanjih, in sicer
a) v neodvisnih (v prvem členu) = ali: vosne vero L. Domitium an vos Domitius deseruit? pacemne huc fertis an arma? C. Nam. ločnega vprašanja nastopa včasih (ret.) anafora: deorumne immortalium populine Romani vestramne fidem implorem? Ci. naj … , naj … , naj … = ali naj … , ali … , ali pa … Ali ne v drugem členu an nōn ali (slabše) annōn (gl. annōn): isne est, quem quaero, an non? Ter., redkeje necne (gl. necne) O., anne gl. an.
b) v odvisnih v prvem členu = ali: nescio, gratulerne tibi an timeam Ci. ep., dubitavi, verumne an falsum esset Ci., intererit multum, divusne loquatur an heros H.; tudi za predhodnim utrum (ki se ne sloveni posebej): utrum praedicemne an faceam Ter., videamus, utrum ea fortuitane sint an eo statu, quo … Ci., agitamus utrumne divitiis homines an sint virtute beati H.; kadar izrečemo prvi člen z večjo gotovostjo kot drugi, se ne privesi drugemu členu, prvi pa ostane brez vprašalnice: qui albus aterne fuerit ignoras Ci., in incerto erat, vicissent victine essent L., Etrusci diem primum consultando, maturarent traherentne bellum, traduxerunt L. ali naj vojno pospešijo ali pa jo morda zavlačujejo; v drugem členu anne (gl. anne) ali (pa): mens non internoscit, vera visa sint anne falsa Ci.; ali ne v drugem členu = necne (ne annon, an non): quaesivi a Catilina, in nocturno conventu apud Laecam fuisset necne Ci., sermo oritur, non de villis domibusve alienis, nec male necne Lepos saltet H.; an non lahko stoji le v litoti, tj. kadar tvori nikalnica non s predikatom en pojem: requiram, dixeritne Clodiae an non dixerit (non dixerit = tacuerit) Ci. Nam. odvisnega ločnega vprašanja anafora (ret. in pesn.): neque interesse ipsosne interficiant impedimentisne exuant C., incertus, geniumne loci famulumne parentis esse putet V., collectosne bibant imbris puteosne perennis iugis aquae H., monstrumne deusne ille sit, ignorans O., quid refert, clamne palamne roget Tib.

nebéški (-a -o) adj.

1. celestiale, paradisiaco, celeste, del cielo, knjiž. superno:
nebeški blagoslov benedizione del cielo

2. pren. (ki se pojavlja v zelo visoki stopnji) celestiale:
nebeški mir pace celestiale

3. (nebesen) celeste:
nebesni obok, svod firmamento

4. (v medmetni rabi)
bog nebeški santo cielo
mati nebeška madonna santa
sam bog nebeški ve, kdaj se bo to končalo lo sa solo il cielo quando finirà

5. rel.
nebeški kruh eucaristia
rel. nebeška mati Madonna

neither² [náiðə, ní:ðə] veznik
niti; tudi ne

he does not know, neither do I on ne ve in tudi jaz ne

nemára quizá(s); tal vez

nemara bo jutri deževalo quizá(s) llueva mañana
nemara tega ne ve puede no saberlo

nerád de mala gana; a disgusto ; fam a regañadientes

rad ali nerad de buen o mal grado
nerad to naredim me contraría hacerlo; no me gusta harcerlo
to on nerad vidi no lo ve con buenos ojos

nē-ve in (po odpadlem e) neu, star. neive in (pri Lucr.) nīve, conj. (nē z enklitičnim -ve pred stavki, ki nadaljujejo zanikane ali trdilne zahtevne ali finalne stavke; prim. skr. návā „ali ne“) in (da) ne, ali ne, niti, ali: utinam ne in nemore Pelio securibus caesae accidissent abiegnae ad terram trabes, neve inde navis inchoandi exordium cepisset, quae nunc nominatur nomine Argo Enn. ap. Corn., ne quis virginem neve mulierem heredem faceret Ci., ne quid factum sit neve simulatum Ci., legem tulit: ne quis ante actarum rerum accusaretur neve multaretur N., ne forte … rearis … nive alium quemvis … propterea gerere hunc credas, quod … Lucr.; za trdilnim stavkom: hortor, ut maneas in sententia neve vim pertines Ci. ep., milites non longiore oratione cohortatus, quam uti suae pristinae virtutis memoriam retinerent neu perturbarentur animo C., hic ames dici pater atque princeps neu sinas Medos equitare inultos H., modo virtutem maiorum suorum aemularentur neve proelii unius aut alterius eventu pavescerent T.; tudi pred stavki brez predhodne konjunktivne misli = in da ne, da pa ne: neve foret terris securior arduus aether, affectasse ferunt regnum caeleste Gigantas O. Pesn. in pri C. tudi v prvem zanikanem členu, torej neve (neu) … neve (neu) = (da) niti … niti: neu struere auderent aciem neu credere campo V., milites appellat, neu se neu imperatorem tradant C., neu suis sint receptacula neu Romanis proposita C.; veznik postavljen dvakrat ali večkrat = (da) niti … niti … niti: omnino caveto ne quam materiam doles neu caedas neu tangas, si potes, nisi siccam neu gelidam neu rorulentam Ca., neve … neu … neve V.; krepkeje: ut id neve in hoc neve in alio requiras Ci.

nichts nič (er weiß nichts/hat nichts ničesar/nič ne ve/nima); gar nichts sploh nič, čisto nič; nichts anderes nič drugega; und weiter nichts in nič drugega/in nič več kot to; nichts als X nič razen Xa, nič drugega kot samo X; wie samo; [soviel] so viel/so gut wie nichts skoraj nič; nichts für ungut brez zamere; nichts weniger als (gut) še malo ne (dober), vse drugo prej kot (dober); nichts mehr und nichts weniger als natanko, nič več in nič manj kot; sich in nichts auflösen razbliniti se; das macht nichts nič ne de; dagegen ist nichts zu sagen tu ni kaj reči; um nichts zastonj, za prazen nič; um nichts und wieder nichts za prazen nič; mir nichts, dir nichts meni nič, tebi nič; zu nichts (führen) nikamor (peljati); zu nichts bringen/kommen biti neuspešen, ne peljati nikamor; mach dir nichts daraus ne ženi si tega k srcu; nichts da! nak!, jok! Wo nichts ist, hat der Kaiser sein Recht verloren. Kjer ni, še vojska ne vzame.

nihče [è] (nikogar, nikomur, nikogar, pri/z nikomer) niemand, keiner; kein Mensch
nihče drug (kot) kein anderer (als)
nihče tega ne ve niemand weiß das
nikogar ni niemand ist (hier)

nihčé personne, aucun, nul

nihče drug personne d'autre, nul autre
nihče ne ve personne (ali nul) ne sait

nihčè nadie; ninguno

nihče drug ningún otro
nihče drug kot on nadie sino él
nihče tega ne ve nadie lo sabe, no lo sabe nadie

nȉko nȉkoga zaim.
1. nikdo: niko se ne javlja dobrovoljno; nikoga ne obavezuju ova obećanja; nikomu se ne treba približavati; to mu je skresao u brk, pa nikome ništa potem pa nič; ni od koga nisam saznao pravu istinu; ni s kim se ne druži; proveo se kao niko njegov imel se je zelo slabo; niko živi ne zna za ovu tajnu prav nikdo ne ve za to skrivnost
2. niče: pokazaće se ko je niko, ko je prostak, gl. tudi nitko

nikoli [ô/ó] nie, zu keiner Zeit, niemals, poudarjeno: nie im Leben, nie und nimmer
nikoli več nie wieder, nimmer, nie mehr, niemals wieder
sedaj ali nikoli jetzt oder nie
še nikoli noch nie
nikoli se ne ve man kann nie wissen
nesreča nikoli ne pride sama ein Übel kommt selten allein
nikoli se ne naveličati česa (etwas) nicht satt kriegen (können)

ninguno nihče, nobeden; kdo

no lo sabe ninguno (= ninguno lo sabe) nihče ne ve tega
¿tienes dinero¿ No tengo ninguno imaš denar? Nimam ga
si ninguno viene če kdo pride

nonplus¹ [nɔ́nplʌ́s] samostalnik
zmedenost, zbeganost; škripec, zadrega

at a nonplus, brought to a nonplus zmeden, ki si ne ve pomoči

nós nariz f , narices f pl ; (posode) pico m ; (voh) olfato m ; fig (graja) reptimenda f , reprensión f

kriv (ploščat, orlovski ali rimski, koničast) nariz f torcida (chata, aguileña, en punta)
fin nos (fig) olfato m fino
kri mi teče iz nosa sangro (ali estoy sangrando) por la nariz
koga za nos voditi (fig) burlarse de alg, fam tomar el pelo a alg
pustiti se voditi za nos (fig) dejarse llevar por las narices
ne vtikaj nosu v to, kar se te ne tiče! ¡no te metas en lo que no te importa!
pasti na nos caer de bruces; dar de narices en el suelo
govoriti skozi nos hablar por las narices (ali con la nariz)
iti vedno za nosom fam ir siempre derecho
ostati z dolgim nosom (fig) quedar con un palmo de narices (ali a la luna de Valencia)
dati komu kaj pod nos dar a entender a/c a alg, echarle a/c en (la) cara a alg; fam refregarle a alg por los hocicos
pred nosom komu kaj vzeti quitarle a/c a alg (delante) de la nariz
zapreti komu vrata pred nosom dar a alg con la puerta en los hocicos (ali con un portazo en los narices)
vihati nos fruncir la nariz; arrugar (ali torcer) las narices, torcer la nariz
vtikati svoj nos v kaj meter las narices en a/c (v vse en todo), fam meterse por el ojo de una aguja
visoko nos nositi tener aire altanero, fam picar muy alto
vidim ti to na nosu te lo noto en la cara
ne vidi dljè od nosa no ve más allá de sus narices

nōscō (stlat. gnōscō) -ere, nōvī, nōtum (indoev. baza *g̑enH-, *g̑noH- vedeti, znati; prim. skr. janā́ti ve, zna, gr. γι-γνώσκω spoznavam, γνωτός znan, γνώμη mnenje, lat. gnārus, ī-gnārus, īgnōrāre, ī-gnōtus, nōtiō, nota, sl. znati, znamenje, znak, hr. znȁti, znàmēnje, znȃk, got. kunnan = stvnem. kunnan vedeti, stvnem. knāu spoznam, ang. know vedeti, znati)

I. v obl. iz prezentovega debla

1. spozna(va)ti, prepozna(va)ti, izvedeti, zazna(va)ti, zapaziti (zapažati), opaziti (opazovati), razvide(va)ti, ugotoviti (ugotavljati), sprevide(va)ti, doje(ma)ti, učiti se: nos eius animum de nostris factis noscimus Pl., malefacta ne noscant sua Ter., n. voltūs Lucr., deus ille, quem mente noscimus Ci., praeceptum Apollinis, quo monet, ut se quisque noscat Ci., cum „nosce te“ (= gr. γνῶϑι σεαυτόν) dicit, hoc dicit, „animum tuum nosce“ Ci. (prim. tudi Sen. ph. (Consolatio ad Marciam 11) in Aus. (Ludus septem sapientium 5, 137)), n. certamina L., furta Iovis Cat., provinciam T., carmina Suet., quidquid Amm.; v pass.: qui posset post nosci, qui siet Ter., forma in tenebris nosci non quita est Ter., omnes philosophiae partes … tum facile noscuntur, cum totae quaestiones scribendo explicantur Ci., nec noscitur ulli O. in nihče ga ne spozna = ga noče poznati, nulli videnda, voce tamen noscar O. me bodo vendar spoznali po glasu, nosci exercitui T. spoznati se z vojsko; noscor z NCI = o meni je znano, da … : Edictum ap. Lact., Amm.

2. kaj (že znanega zopet) spozna(va)ti: haud nosco tuum Pl. ne spozna(va)m te več, aderat, qui nosceret (sc. eum) Ter., potesne ex his ut proprium quid noscere? H., ad res suas noscendas recipiendasque L., signum, quo inter se noscebantur T., n. genus ipsum orandi T.

3. prizna(va)ti, pripozna(va)ti, za prav vzeti (jemati), prista(ja)ti na kaj: causam Pl., Ci., illam partem excusationis Ci. ep.

4. occ. ogledujoč (motreč, zasledujoč, raziskujoč, proučevaje) spozna(va)ti, motriti, opazovati, zaslediti (zasledovati), preisk(ov)ati, razisk(ov)ati, izreči (izrekati) sodbo o čem, sodniško razsoditi (razsojati): nosce imaginem, signum Pl., mox (sc. equestribus) … pleraque concessa sunt, quae olim a praetoribus noscebantur S. —

II. v obl. iz perfektovega debla (prim. tudi opombo spodaj)

1. (po)znati, vedeti, umeti; novi spoznal sem = (po)znam, vem, ume(je)m, noveram spoznal sem bil = (po)znal sem, vedel sem: non nosti nomen meum? Pl., novi ego amantis Ter., non novi hominis faciem Ter., nostin'? Ter. ali veš?, Nostin' porticum apud macellum … ? Quid ni noverim? Ter., unum quom noris, omnēs noris Ter., vesperascit et non noverunt viam Ter., noram et scio Ter., novi hominis insaniam Ci., Manlium plerique noratis Ci., quam (sc. virtutem) tu ne de (po) facie quidem nosti Ci., res gestas de (iz) libris novisse Lact., qui autem virtutes (sc. Agesilai) noverant N., alia vitia non nosse Sen. ph. ne poznati = ne imeti, novisse senectam Sil., nosse salutiferas dubiis animantibus herbas Stat.; z dvojnim acc.: quem ego hominem nullius coloris novi Pl.; z inf.: Lact., quae … omnem istam lucem … in vetustum chaos submergere novit Ap., ego, quae dulce condiens et ollam et lectulum suave quatere novi Ap.; z adv.: si Caesarem bene (dobro, prav) novi Ci., unde tam bene me nosti? H., si bene me novi H., si bene te novi O., optime suos nosse N., aliquem pulchre nosse Plancus in Ci. ep., H. prav dobro (dodobra) poznati, totas non diligenter modo, sed etiam familiariter nosse causas Q., Latine et Punice nosse (= klas. scire) Aug.; z odvisnim vprašalnim stavkom: modo quae dicat Epicurus bene noris Ci., nosse, quot Ionii veniant ad litora fluctus V.; kot formula zamolčanja: nosti cetera Ci. ali reliqua nosti Plin. drugo (ostalo) veš.

2. occ. telesno spoznati koga = telesno se združiti s kom: novit erus me Pl., hic leno neque te novit neque gnatam tuam Pl. — Od tod adj. pt. pf. nōtus 3

I. pass.

1. znan (naspr. ignotus, obscurus): Val. Max., Sil., Stat. idr., res nota Ci., non ita multos secum habuit notos atque insignīs latrones Ci., qui ipse notus sibi sit Ci., cumque essent vitiis atque improbitate omnibus noti Ci., tua nobilitas hominibus litteratis est notior, populo obscurior Ci., vita P. Sullae vobis notissima Ci., Pelopidas Thebanus magis historicis quam vulgo notus N., novo milite (kolekt.) … necdum satis noto inter se L., notissimi inter se L., quidam notus homo H., Daphnis … hinc usque ad sidera notus V., Amyntas, notior ut iam sit canibus non Delia nostris V., notus humo mersis Amphiaraus equis O., si gloriā tangeris, notiorem epistulae meae te facient Sen. ph., murus ab ingenio notior ille tuo Pr., n. a studiis Amm.; aliquid notum habere Ci. kaj vedeti, znati; aliquid notum facere alicui Ci., Suet. komu kaj naznaniti, obvestiti koga o čem, tako tudi alicui notum facere de aliqua re Suet., Plin. iun.; z inf.: Delius … vates, Troianos notus semper minuisse labores Sil.; nota res est z ACI: Suet.; pesn. z gen. (zaradi česa): notus in fratres animi paterni H. zaradi svoje očetovske dobronamernosti, invisus Marti notusque fugarum … Hasdrubal Sil. Od tod subst.
a) nōtī -ōrum, m znanci, dobri prijatelji, kolegi: Ps.-V. (Ciris), me omnes noti ignotique monuerunt Ci., de dignitate Caelius notis ac maioribus natu … facile ipse respondet Ci., si tria notorum savia reppererit Cat., cum … postremo Seiani familiares atque etiam notos persequeretur Suet.
b) nōta -ōrum, n znane, očitne, neizpodbitne, nedvomne, gotove stvari, tisto, kar je znano, očitno, neizpodbitno, nedvomno, gotovo: quid opus est nota noscere? Pl., nota loquor Tib., quem nota pariter at occulta fallebant T., quos ignota pari sollicitudine movebant et nota: Amm.

2. occ.
a) izkušen, zvest: virtus N., pectora Sil.
b) prijateljski: notis compellat vocibus V.
c) navaden, običajen: haesit ulmo, nota quae sedes fuerat columbis H., munera nota V., astus tandem exue notos Sil.
d) odličen, imeniten, slaven, sloveč, slovit, znan: toreumata nota et pretiosa Ci., n. Lesbos, scriptor H., gladiator, pater familias Suet.; v slabem pomenu znan = razvpit, zloglasen: Clodia mulier non solum nobilis, sed etiam nota Ci., quod noti sunt Ci., maxima et notissima illius furta Ci. —

II. act. poznavajoč koga, kaj, seznanjen s čim: notis praedicas Pl., notis est derisui Ph.; z gen.: homo huius provinciae notus et non parum sciens Auct. b. Hisp.

Opomba: Obl., tvorjene iz perfektovega debla, so večinoma skrčene: nosti = novisti, nosse = novisse, noram = noveram, norim = noverim, nossem = novissem Ci. idr.

oblīvius 3 (oblinere) preplaknjen, prepran, metaf. o besedah, za katere se ne ve, ali so tujke ali domače: igitur quoniam in haec sunt tripertita verba, quae sunt aut nostra aut aliena aut oblivia, de nostris dicam cur sint, de alienis unde sint, de obliviis relinquam Varr.

obračunska enota ženski spol die Verrechnungseinheit (kratica : VE)

occultātiō -ōnis, f (occultāre) skrivanje, prikrivanje, zakrivanje: ferae quaedam se occultatione tutantur Ci., cuius rei nula est occultatio C. kar se nikakor ne da prikriti, o. in speluncā Plin., o. stellarum Plin. zatemnitev; pren.: quae libido se non … proiciet aut occultatione propositā aut impunitate ...? Ci.; occ. kot ret. t.t. (= praeteritio, gr. παράλειψις) preskok (če govornik reče, da hoče preskočiti to, o čemer pravkar govori, ali da tega ne ve ali noče povedati): Corn. (4, 27; v nekaterih rokopisih najdemo na tem mestu occupatio v enakem pomenu).