Franja

Zadetki iskanja

  • knout [knut] masculin knuta, usnjen bič na več jermenov z vozli na koncu; kaznovanje s knuto
  • križánac -nca m
    1. križanec, bastard, hibrid: križanac izmedu bijelog i sivog zeca; križanac dviju sorta pšenice
    2. iz več sort mešan tobak: u bačiji za gredom na tavanu krio je ranije zabranjeni križanac
    3. zgod. križak, krajcar
  • lais [lɛ] masculin obdelano zemljišče, ki ga ne pokriva več morska voda; vieilli volilo; drevo (ki pri sečnji ostane)
  • lap3 [læp]

    1. prehodni glagol
    zaviti, oviti, ogrniti (about, round, in)
    figurativno obsipati, obdati (in s, z)
    figurativno gojiti; prekriti, zgibati (over)
    brusiti, polirati (drago kamenje, kovino)
    šport prehiteti za en ali več krogov, preteči krog

    2. neprehodni glagol
    čez viseti (over)
    prekrivati se

    lap ped in luxury obdan z razkošjem
    to lap tiles položiti strešno opeko (drugo preko druge)
    šport to lap the course in 6 minutes preteči krog v šestih minutah
  • libouret [liburɛ] masculin ribiška palica z več trnki za ulov lokard
  • ligature [-tür] féminin ligatura; médecine podvezovanje žil, kožnih tvorb ipd.; taka pod-, preveza; zveza dveh črk na eni tipi, zveza dveh ali več enakih ali različnih not; lok, ki jih veže; privezanje
  • líšnjača ž, lìšnjača ž, rod. mn. lȉšnjāčā
    1. anat. mečnica, fibula
    2. listni panj: A -- Ž košnica je lišnjača
    3. gl. lišćar
    4. dial. pita iz več plasti testa
  • lūstrum2 -ī, n (luere1 = lavāre -ere)

    1. očiščevalna daritev, očiščevalno žrtvovanje, spravna daritev, starejše spravina, ki so jo cenzorji vsako peto leto ob koncu svoje službe po končanem cenzusu darovali za ves narod; ob tej priložnosti so zaklali bika, ovna in prašiča, cenzor pa je molil slovesno molitev: lustrum condere Ci., L., Suet. ali perficere L. opraviti (petletno) spravno daritev = zaključiti s cenzorstvom (službo cenzorja), sub lustrum censeri Ci. ep. ob koncu cenzorstva, festo purgantes moenia lustro Lucan., vota, quae in proximum lustrum suscipi mos est Suet.; o zasebni spravni daritvi: Ca. (De re rust. 141, 3).

    2. meton.
    a) petletno obdobje, petletje: Ci., Mart., Plin. iun., octavum claudere lustrum H. dopolniti 40 let, longi reditus lustri O., quinquennale ludicrum secundo lustro celebrabatur T.; sploh doba več let, večletno obdobje, leta: veniet lustris labentibus aetas V., in lustrum accedere debet … una dies O.
    b) α) zakupna doba: Plin. iun. (Ep. 9, 37, 2). β) davčna, finančna doba: Varr. (De lingua Lat. 6, 11), Ci. (Ep. ad Attic. 6, 2, 5; Ep. 2, 13, 3).
    c) (v cesarski dobi) petletne igre = vsako peto leto obhajane igre, poseb. kapitolijske igre (na čast kapitolijskemu Jupitru): saepe coronatis iteres quinquennia lustris Stat.; iste igre imenovane lustri certamen: Aur.; prim. T. (Annal. 14, 20), Suet. (Nero 12; Domit. 4).
  • mehrbändig v več knjigah/zvezkih
  • Mehrbauer, der, Schach: kmet več
  • Mehrfachbildung, die, Biologie razdelitev zasnov na več delov
  • Mehrfachmeißelhalter, der, Technik držalo za več nožev
  • Mehrformatsucher, der, Technik iskalo za več formatov
  • Mehrhabenwollen, das, Philosophie hoteti več, pohlep po več
  • Mehrlader, der, Mehrladerwaffe, die, puška na več nabojev
  • mehrsprachig večjezičen, v več jezikih; Mensch: govoreč več jezikov
  • Mehrstaater, der, človek z dvojnim državljanstvom/z več državljanstvi
  • mehrstufig večstopenjski, v več stopnjah; Technik večfazen
  • minnow [mínou] samostalnik
    zoologija ime za več vrst majhnih rečnih rib; pezdirk

    Triton among the minnows najpomembnejši med nepomembnimi
  • Mischbrot, das, mešan kruh, kruh iz več vrst moke