Franja

jahrhundertealt star več stoletij, večstoleten

jahrtausendealt star več tisoč let, večtisočleten

jahrtausendelang trajajoč več tisoč let, večtisočleten

jahrzehntelang dolg več desetletij; več desetletij; večdesetleten

karbùnkul m (lat. carbunculus) karbunkel, tvor z več strženi

kèrep m (madž. kerép)
1. iz več čolnov sestavljen brod
2. čoln, ki nosi mlin na vodi

klȉnav -a -o dial. z več ko dvema modoma

knèžija ž, knèžina ž
1. kneževina
2. pod turško okupacijo v Srbiji skupnost več vasi s samoupravnimi pravicami

knout [knut] masculin knuta, usnjen bič na več jermenov z vozli na koncu; kaznovanje s knuto

križánac -nca m
1. križanec, bastard, hibrid: križanac izmedu bijelog i sivog zeca; križanac dviju sorta pšenice
2. iz več sort mešan tobak: u bačiji za gredom na tavanu krio je ranije zabranjeni križanac
3. zgod. križak, krajcar

lais [lɛ] masculin obdelano zemljišče, ki ga ne pokriva več morska voda; vieilli volilo; drevo (ki pri sečnji ostane)

lap³ [læp]

1. prehodni glagol
zaviti, oviti, ogrniti (about, round, in)
figurativno obsipati, obdati (in s, z)
figurativno gojiti; prekriti, zgibati (over)
brusiti, polirati (drago kamenje, kovino)
šport prehiteti za en ali več krogov, preteči krog

2. neprehodni glagol
čez viseti (over)
prekrivati se

lap ped in luxury obdan z razkošjem
to lap tiles položiti strešno opeko (drugo preko druge)
šport to lap the course in 6 minutes preteči krog v šestih minutah

libouret [liburɛ] masculin ribiška palica z več trnki za ulov lokard

ligature [-tür] féminin ligatura; médecine podvezovanje žil, kožnih tvorb ipd.; taka pod-, preveza; zveza dveh črk na eni tipi, zveza dveh ali več enakih ali različnih not; lok, ki jih veže; privezanje

líšnjača ž, lìšnjača ž, rod. mn. lȉšnjāčā
1. anat. mečnica, fibula
2. listni panj: A -- Ž košnica je lišnjača
3. gl. lišćar
4. dial. pita iz več plasti testa

lūstrum² -ī, n (luere1 = lavāre -ere)

1. očiščevalna daritev, očiščevalno žrtvovanje, spravna daritev, starejše spravina, ki so jo cenzorji vsako peto leto ob koncu svoje službe po končanem cenzusu darovali za ves narod; ob tej priložnosti so zaklali bika, ovna in prašiča, cenzor pa je molil slovesno molitev: lustrum condere Ci., L., Suet. ali perficere L. opraviti (petletno) spravno daritev = zaključiti s cenzorstvom (službo cenzorja), sub lustrum censeri Ci. ep. ob koncu cenzorstva, festo purgantes moenia lustro Lucan., vota, quae in proximum lustrum suscipi mos est Suet.; o zasebni spravni daritvi: Ca. (De re rust. 141, 3).

2. meton.
a) petletno obdobje, petletje: Ci., Mart., Plin. iun., octavum claudere lustrum H. dopolniti 40 let, longi reditus lustri O., quinquennale ludicrum secundo lustro celebrabatur T.; sploh doba več let, večletno obdobje, leta: veniet lustris labentibus aetas V., in lustrum accedere debet … una dies O.
b) α) zakupna doba: Plin. iun. (Ep. 9, 37, 2). β) davčna, finančna doba: Varr. (De lingua Lat. 6, 11), Ci. (Ep. ad Attic. 6, 2, 5; Ep. 2, 13, 3).
c) (v cesarski dobi) petletne igre = vsako peto leto obhajane igre, poseb. kapitolijske igre (na čast kapitolijskemu Jupitru): saepe coronatis iteres quinquennia lustris Stat.; iste igre imenovane lustri certamen: Aur.; prim. T. (Annal. 14, 20), Suet. (Nero 12; Domit. 4).

mehrbändig v več knjigah/zvezkih

Mehrbauer, der, Schach: kmet več

Mehrfachbildung, die, Biologie razdelitev zasnov na več delov

Mehrfachmeißelhalter, der, Technik držalo za več nožev