Franja

mnênje opinion; view; thinking; belief; mind; judgment, judgement; idea

po mojem (skromnem) mnênju in my (humble) opinion (ali judgment), to my mind, ZDA I reckon
javno mnênje public opinion
prevladujoče mnênje prevailing opinion
pristransko mnênje bias
strokovno mnênje expert opinion, finding
vnaprejšnje mnênje (predsodek) prejudice
različno mnênje dissenting opinion
izmenjava mnênj interchange of views, discussion
izražanje mnênja expression (ali statement) of opinion
raziskava javnega mnênja public opinion research, ZDA polls pl
razlika v mnênju difference of opinion, misunderstanding, disagreement, dissent
izraževanje javnega mnênja public opinion poll
sem mnênja, da... I am of the opinion that..., I take the view that...
nisem tega mnênja I disagree
sva različnega mnênja we differ in opinion
biti drugačnega mnênja to dissent
biti istega mnênja z... to agree with...
smo istega mnênja we are of one mind
imeti dobro (slabo) mnênje o... to think highly (badly ali ill) of someone
imeti visoko mnênje o kom to think highly of someone
imeti visoko mnênje o sebi to have a pretty good opinion of oneself, to be self-sufficient, to entertain a high opinion of oneself, to suffer from a swelled head, to think oneself no end of a fellow
odkrito sem mu povedal svoje mnênje I told him my mind
povedati svoje mnênje to speak one's mind
môči, sméti izraziti svoje mnênje o... to dare (ali to venture) to express one's view (ali opinion)
spremeniti mnênj, pridružiti se mnênju koga drugega to come round
mnênja se razhajajo opinions pl differ
postati drugačnega mnênja to change one's mind (ali opinion, views pl)
ne se strinjati z mnênjem kake osebe glede česa to disagree with someone about something
ustvariti si mnênje to form an opinion
ostaniva vsak pri svojem mnênju! let's agree to differ!
javno mnênje se nagiblje njemu v prid public opinion is rallying to his support

mnênje opinión f ; parecer m ; idea f

javno mnenje la opinón pública
vnaprejšnje mnenje prejuicio m, idea f preconcebida
po mojem mnenju a mi parecer, en mi opinión
kaj je Vaše mnenje? ¿cuál es su opinión?
mnenja sem, da ... opino que...
nisem Vašega mnenja no soy de (ali no comparto) su opinión; no soy de su parecer
mnenja so dejena hay división de opiniones
samó on je takega mnenja sólo él opina así
biti nasprotnega mnenja ser de opinión contraria (ali opuesta)
imeti dobro (slabo) mnenje o tener buena (mala) opinión de
izraziti svoje mnenje dar (ali decir ali expresar ali exponer) su opinión
odkrito komu povedati svoje mnenje fam decirle cuatro verdades a alg
potegniti se za svoje mnenje tener el valor de sustentar su opinión
spremeniti svoje mnenje cambiar de opinión (ali de parecer)
imeti visoko mnenje o tener un alto concepto de
ustvariti si mnenje formarse una opinión
biti istega mnenja s kom ser de la misma opinión que alg, estar conforme (ali de acuerdo) con alg
mnenje deliti s kom compartir la opinión de alg
biti drugačnega mnenja ser de otra opinión

néant [neɑ̃] masculin ničevost, ničnost, nič

le néant de l'homme ničevost človeka
signes particuliers: néant posebni znaki: nič
mettre à néant razveljaviti
réduire à néant les espérances uničiti upanja
tirer du néant ustvariti
tirer quelqu'un du néant izvleči koga iz blata, dvigniti ga na časten položaj

nič² moški spol (-a …)

1. filozofija das Nichts

2.
element nič matematika das Nullelement ➞ → delitelj niča

3.
figurativno ustvariti iz niča aus dem Boden stampfen

nìč

A) m inv.

1. niente, nulla:
ustvariti iz nič creare dal nulla

2. pren. (v povedni rabi izraža zelo majhno količino) niente;
dekle ne bo brez nič la ragazza avrà una bella dote
o tem se povsod šušlja, čisto brez nič ne bo se ne parla dappertutto, qualcosa sarà pur vero
pren. bahajo se, pa so prišli iz nič le arie che si danno e sono venuti dal nulla
pren. na nič priti fallire, andare in rovina
igrati na vse ali nič rischiare il tutto per tutto
pog. v nič dajati, devati (omalovaževati) disprezzare, non tenere in nessun conto
iti v nič andare in rovina
prodajati skoraj za nič svendere
prepirati se za prazen nič litigare per un nonnulla
ne prodati česa za nič na svetu non vendere per tutto l'oro del mondo

B) nìč inv. numer.

1. zero:
pog. šalj. ena nič zate uno a zero a tuo favore
lingv. pripona nič suffisso zero
voj. elevacijski kot nič alzo zero

2. (izhodiščna vrednost na merilni lestvici) zero:
temperatura nič, vidljivost nič temperatura zero (gradi), visibilità zero

C) nìč (ničésar) pron. niente, nulla:
nič ga ne spravi v zadrego niente lo mette in imbarazzo
na zahodu nič novega a Occidente niente di nuovo
zanj to ni nič per lui questo non è niente, è una bazzecola
junak se ničesar ne boji il coraggioso non ha paura di niente
ničemur več se ne čudim non mi stupisco più di niente
ali bo kaj ali ne bo nič! (izraža nestrpnost glede naročila, dela ipd. ) ci portate o no (l'ordinazione), lo fate, lo finite o non se ne fa niente!
pog. nič mu ni, samo dela se bolnega non ha niente, fa soltanto finta di star male
več potnikov je bilo ranjenih, vozniku pa ni bilo nič sono rimasti feriti vari passeggeri, mentre il conducente è rimasto illeso
z izletom ne bo nič della gita non si fa niente
to ni ničemur podobno (izraža nejevoljo) questo è poi troppo!
nič lažjega kot to niente di più facile
denarja imeti nič koliko avere soldi a palate
nič zato, če je revna non fa niente se è povera
tako govorjenje je dvakrat nič un discorso proprio insulso
pren. iz njega ne bo nikoli nič è un incapace, non combinerà mai niente
govoriti resnico, nič drugega kot resnico dire la verità, nient'altro che la verità
dvigne stokilogramsko vrečo, kot da ni nič solleva un sacco da un quintale come niente (fosse)
meni nič, tebi nič so mu odpovedali l'hanno licenziato in tronco
PREGOVORI:
kjer ni nič, tudi vojska ne vzame dove non ce n'è, non ne toglie neanche la piena

Č) nìč adv. (v nikalnih stavkih)

1. (izraža popolno zanikanje) niente, per niente, nessuno, non più (non meno):
njegova krivda ni nič manjša non è meno colpevole
nič se ne boji non ha paura di niente
nima nič upanja non ha nessuna speranza
nič ne razumeti non capire un'acca
ne delati nič, ne veljati nič non fare un cavolo, non valere un cavolo
igre nič kart (pri pokru) servito

2. (z zanikanim velelnikom krepi prepoved) non, niente:
nič ne skrbi non ti preoccupare, niente paura
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
prav nič niente di niente
ubogi otrok, saj ga ni nič povero bambino, è tanto gracile
zakaj te ni nič k nam perché non vieni a trovarci?
zanj mi pa res nič ni di lui non me ne importa proprio niente
nič ne de, če je neroden non fa niente se è goffo
pusti človeka, če ti nič noče e lascia in pace chi non ti fa niente
ne imeti nič od življenja non aver niente dalla vita
ne imeti nič proti čemu non avere niente contro qcs.
ne imeti nič s kom non aver da fare con qcn.
nič ampak, odloči se nessun però, deciditi una buona volta
povedal sem mu v obraz, kar mu gre, nič več in nič manj gli ho detto in faccia quel che si merita, né più né meno
PREGOVORI:
boljše malo kot nič meglio poco che nulla

nom [nɔ̃] masculin ime; priimek; grammaire samostalnik

nom de baptême, petit nom krstno ime
nom abstrait, collectif, commun pojmovno, skupno, obče ime
nom commercial, social tvrdka
nom de jeune fille dekliško ime
nom de guerre izposojeno (privzeto) umetniško, odrsko ime, psevdonim
nom de lieu krajevno ime
nom-pilote (po)znano ime
nom propre lastno ime
au nom de (mes amis) v imenu (mojih prijateljev)
j'agis en son nom delam v njegovem imenu
en mon nom personnel v mojem osebnem imenu
sans nom (figuré) neverjeten, nezaslišan
sous un nom d'emprunt pod privzetim imenom
(populaire) nom de nom! nom d'un chien! hudiča! prekleto!
arrêter quelqu'un au nom de la loi aretirati koga v imenu zakona
décliner son nom povedati svoje ime, dati se spoznati
connaître quelqu'un de nom koga po imenu poznati
se faire un nom postati znan, ustvariti si ime
se faire un grand nom postati slaven
nommer, appeler les choses par leur nom (figuré) reči bobu bob, izraziti se naravnost, brez olepšavanja, brezobzirno

oaza samostalnik
1. (območje v puščavi) ▸ oázis
2. (ozelenel prostor) ▸ oázisLjudje so proti gradnji stolpnic, saj bi tako izgubili edino zeleno oazo. ▸ Az emberek ellenzik a toronyházak építését, hiszen ezzel elveszítenék az egyetlen zöld oázist.Četudi je vaš balkon manjši, lahko z majhnimi triki naredite pravo oazo zelenja. ▸ Még ha az erkélye kisebb is, néhány apró trükkel zöldellő oázist hozhat létre.

3. (spokojen prostor; zatočišče) ▸ oázisZ malo domišljije si zato kar v zavetju doma pripravite oazo za razvajanje in polnjenje baterij. ▸ Így egy kis képzelőerővel oázist hozhat létre saját otthonában, ahol kényeztetheti magát és feltöltődhet.Cilj načrtovalcev centra je bil ustvariti oazo v hrupnem delu mesta. ▸ A központ tervezőinek a célja egy oázis létrehozása volt a város zajos részén.Povezane iztočnice: davčna oaza, oaza miru

ognjíšče foyer moški spol , âtre moški spol , feu moški spol

ognjišče peči, štedilnika foyer du poêle, du fourneau
sedeti ob ognjišču être assis devant l'âtre
domače, družinsko ognjišče foyer familial (ali domestique), le chez-soi
ustvariti si ognjišče fonder un foyer
kulturna ognjišča les foyers culturels
bolezensko ognjišče foyer d'une maladie

ognjíšče hogar m ; fogón m

domače, družinsko ognjišče hogar familiar
ustvariti si ognjišče fundar un hogar

opinion [əpínjən] samostalnik
mnenje, nazor, domneva, prepričanje, presoja
pravno obrazložitev sodbe

to be of opinion that biti mnenja, da
public opinion javno mnenje
opinion poll anketa za raziskavo javnega mnenja
a matter of opinion stvar prepričanja
in my opinion po mojem mnenju
to act up to one's opinions živeti po svojih nazorih
to form an opinion of ustvariti si mnenje o
to have no opinion of misliti slabo o kom, ne ceniti

opinion [ɔpinjɔ̃] féminin mnenje, mišljenje, prepričanje; pluriel svetovni nazor

opinion publique javno mnenje, javnost
affaire féminin, chose féminin d'opinion stvar naziranja
avoir bonne, mauvaise opinion de soi-même biti zadovoljen, nezadovoljen s seboj
avoir le courage de ses opinions pogumno zagovarjati svoje nazore
donner bonne opinion de quelque chose dati dobro sodbo o čem
se faire une opinion à propos de quelque chose ustvariti si mnenje o čem
informer l'opinion informirati javnost
sondage masculin d'opinion raziskovanje javnega mnenja

pelote [plɔt] féminin klobčič (de laine volne); (= pelote basque) pelota (tenisu podobna igra z žogo pri Baskih); argot, militaire kazenska četa

pelote (à épingles) blazinica za bucike, šivanke
une vraie pelote d'épingles (figuré) neprijetna oseba
avoir les nerfs en pelote (familier) biti zelo živčen, biti živčno izčrpan
faire la pelote (militaire) biti v kazenski četi
faire sa pelote (figuré, familier) spraviti na varno svoj dobiček; ustvariti si ugodnost
jouer à la pelote igrati peloto

picture¹ [píkčə] samostalnik
slika, podoba, risba, portret; predstava, duševna slika
pogovorno utelešenje, videz, slika; natančna podoba koga
figurativno grafičen prikaz, oris, nazoren opis
pogovorno lepa oseba, lep predmet
fotografija fotografija; film
množina kino
medicina klinična slika (blood picture krvna slika)

to be in the picture biti poznan, slaven
to come into the picture postati slaven, postati zanimiv
out of the picture nepomemben, pozabljen
to have one's picture taken fotografirati se
to sit for one's picture dati se slikati, pozirati za portret
to form a picture of s.th. ustvariti si sliko o čem, predstavljati si kaj
to keep s.o. in the picture stalno koga obveščati, gledati, da je na tekočem
to go to the pictures iti v kino
to be the picture of misery biti utelešena beda
the child is the very picture of his father otrok je izrezan oče
he looks the very picture of health videti je kot utelešeno zdravje
she is a perfect picture lepa je kot slika
TV picture frequency slikovna frekvenca
TV picture tube slikovna elektronka

podóba (-e) f

1. immagine, effigie; raffigurazione, figura, ritratto; quadro:
zaobljubljena podoba immagine votiva
nabožne podobe immagini sacre
oljnata podoba quadro a olio
lastna podoba autoritratto
podoba v romanih personaggio del romanzo

2. pren. immagine, sembianza, fisionomia, aspetto, faccia:
zunanja podoba predmetov immagine esteriore, fisionomia degli oggetti

3. pren. (predstava) immagine, simulacro, specie, idea, fantasma:
pesniška podoba fantasma poetico
domišljijska podoba immagine fantastica
ustvariti si podobo o čem farsi, crearsi un'immagine, un'idea di qcs.
nadel si je podobo mirne neprizadetosti assunse un'aria di calma indifferenza
pokazati svojo pravo podobo mostrarsi quali realmente si è
dobivati otipljivo podobo realizzarsi, (cominciare a) prendere corpo, prendere consistenza, concretarsi
biti živa podoba koga, česa essere qcn. sputato, essere il ritratto di qcn.; essere l'immagine vivente, un'immagine (vivente) di qcs.
hudič v človeški podobi diavolo in sembianza umana; il diavolo in persona
rel. človek je ustvarjen po božji podobi l'uomo fu creato a immagine di Dio
rel. obhajati pod obema podobama comunicare sotto le due specie

pōno -ere, pf. stlat. po-sīvī (Pl.), klas. pŏ-suī, po-situm (iz *po-s(i)nō *po-znō (iz *po- [sorod. z ἀ-πό, prim. a, ab] in sinō)

I. z ohranjenim pomenom prepozicije

1.
a) postaviti (postavljati) za kom: post eos posuerat peditem Cu.
b) vznak (na hrbet) položiti, spustiti (spuščati), zlekniti (zlekovati): artus in litore V., corpus in ripā O., se toro O. (vznak leči), positus inter cervicalia minutissima Petr., Giton super pectus meum positus Petr.; pesn.: somno (dat.) (počivat) positae bestiae V., sic positum (sc. vitulum) in clauso linquunt V.
c) posaditi (posajati): positus in solio Cyri Cu. je sédel vznak na prestol, se je usedel na prestol, posito (rahlo (nazaj) posajen) magis rege quam effuso Cu.
d) položiti (polagati) na mrtvaški oder: toro componar positaeque det oscula frater O., positum corpus V.; evfem. shraniti (shranjevati) = pokopa(va)ti: corpus Lucr., Icti., aliquem patriā terrā V., ossa collecta in marmorea domo Tib., ossa collata in urnam auream in foro quod aedificavit sub columna posita sunt Eutr.
e) položiti (polagati), da(ja)ti komu v hrambo (varstvo): testamenti tabulas in aerario C., pecuniam apud tutorem Icti.
f) denar naložiti (nalagati): pecuniam in praedio Ci., nummos in faenore H.; metaf.: beneficium bene apud aliquem ponere Ci.
g) postaviti (postavljati) kje kot posvetilni (zaobljub(lje)ni) dar: Delphis tripodem N., loricas in fano Ci.
h) (za)staviti = za stavo da(ja)ti, v zastavo da(ja)ti kaj: anulum, pallium Pl., pocula V.; pesn.: caput periculo Pl. postaviti (postavljati) v nevarnost, izpostaviti (izpostavljati) nevarnosti, ogrožati.
i) nazaj (po)gladiti, urediti (urejati), (po)česati: capillos, comas O.; pren.: ancoras V. zadaj spustiti (spuščati) = v dno zasaditi (zasajati), na dno spustiti (spuščati); metaf. (z)gladiti, zagladiti (zaglajati), pomiriti (pomirjati): Notus tollere seu ponere volt freta H.; refl. o samih vetrovih: cum venti posuere (so se polegli) omnisque repente resedit flatus V.

2. odložiti (odlagati): librum Ci., tunicam Ci., velamina de corpore O., arma C., L., onus uteri O. (po)roditi, ova O. (z)nesti; metaf. položiti (polagati), odložiti (odlagati), pustiti (puščati), opustiti (opuščati), popustiti (popuščati), znebi(va)ti se, izogniti (izogibati) se: vitia Ci., amores Ci., bellum S., curas L., metum O., ferocia corda V. srčne divjosti, vitam Ci. idr. pustiti življenje = izdihniti dušo, umreti, triumviri nomen T., in accusando aliquo tirocinium p. L. prestati (opraviti) preizkušnjo. —

II. pomen prepozicije je zbledel

1. da(ja)ti, položiti (polagati), (po)staviti; s samim abl. loci: simulacrum castris V.; z abl. in praep.: anulum in sede regiā Cu., epistulam in pulvino S., Diana posita (stoječa) in basi Ci., hasta posita pro aede Ci., ponere arma sub quercu V.; pesn. in z acc.: ponere stipitem in flammas O., omnia pone feros in ignes O.; pa tudi klas.: ponere ante oculos Ci., caput alicuius ante regis pedes Cu.; z adv.: hic verbenas ponite H., sellam iuxta ponere S., ponere pedem (vestigium) Ci., O., H. stopiti (stopati) kam, genu (genua) O., Cu. idr. spustiti se na koleno (kolena), poklekniti (poklekovati), scalas C. pristaviti (pristavljati), mensam H. postaviti (postavljati), edictum, libellos T. dati nabiti = razglasiti, izdati, signa posita (ki so stali) ad villas Ci.; pesn.: oscula in labellis Pr. pritisniti (pritiskati) na ustnice; metaf.: p. calculum izračunavati, (z)računati, preračuna(va)ti (gr. τὴν ψῆφον τιϑέναι): ut diligens ratiocinator calculo posito videt Col., ponatur calculus, adsint cum tabela pueri Iuv., cum imperio calculum ponere Plin. iun. poračunati, položiti račune. occ.
a) (po)saditi, nasaditi (nasajati), vsaditi (vsajati), zasaditi (zasajati), (za)sejati: ille nefasto te posuit die, arbos H., semina, vites in ordine V., vitem ordine Ambr.
b) posvetiti (posvečevati): posita (posvečene, posvetilne, zaobljub(lje)ne darove) tollere C. (prim. I. 1. g), hic ponite lucida funalia H. položite kot posvečene darove, aurea ponetur mali felicis imago O., serta, sectos capillos O.
c) v užitek na mizo postaviti, servirati, postreči s čim: pavonem H., merum in gemmā O., cum cibo venenum L.
d) kak vojaški oddelek kje postaviti (postavljati), namestiti (nameščati), nastaniti (nastanjati), stacionirati: ibi praesidium ponit C., duas (sc. legiones) in Turonis ad fines Carnutum posuit Hirt.; metaf. koga kam prestaviti (prestavljati), premestiti (premeščati): aliquem sub curru solis H., modo me Thebis, modo ponit Athenis H.

2. (po)staviti, (se)zidati, (z)graditi, narediti (narejati, delati), napraviti (napravljati): aras, templa V., statuam Ci., tropaeum N., opera in capite molis Cu., tabernaculum Ci., domum, urbem in montibus V., Tibur H., Byzantium posuere Graeci T., fundamenta ponere Ci. temelj(e) položiti (polagati), tako tudi prima favis fundamina V., nidum H. delati, plesti, sestavljati, graditi, skladati; poseb. kot voj. t.t. castra ponere tabor postaviti (postavljati), utaboriti se: L., S., N. idr., loco iniquo, in proximo colle C., ad amnem, sub radicibus montis Cu., in agro Faesulano Ci.; occ. (o umetnikih) postaviti (postavljati), upodobiti (upodabljati), (na)slikati: Orphea in medio posuit V., ponere aliquam marmoream H. iz marmorja, hic saxo, ille coloribus sollers nunc hominem ponere, nunc deum H., ponere qui totum nescit H. ne znati ustvariti (predstaviti, prikazati) celote.
b) postaviti (postavljati) = ustanoviti (ustanavljati), določiti (določevati), uvesti (uvajati), da(ja)ti: leges Ci., H., praemia Ci., Ph., nomen (nomina) alicui Ci. vzde(va)ti, nade(va)ti, da(ja)ti, Liber pater ritūs posuit T.
c) postaviti (postavljati), namestiti (nameščati) koga za kaj: aliquem super armamentarium Cu. nad orožarno = za orožarja, aliquem custodem in frumento publico Ci., custodem in hortis N., aliquem in bello principem N. postaviti na čelo, Numidis (dat.) imperatorem S., alicui custodem C. dati, erant positi, ut caperent eum Ci.
d) metaf. (pred)postaviti ((pred)postavljati) = trditi, domnevati, reči (praviti), da je kaj: duo genera ponunt, deorum alterum, alterum hominum Ci., in oratione posuit animum advertere debere Arcadas N., pono satis in eo fuisse ingenii Ci., recte posuit rem publicam gratias agere posse Ci., pro certo ponere L., non videtur pro certo esse ponendum (z odvisnim vprašalnim stavkom) C. očitno se ne more vzeti (jemati) za gotovo, očitno se ne da priti na čisto, positum sit (z ACI) Ci. naj velja za dognano, (pred)postavimo (vzemimo, recimo), da … —

III. metaf.

1.
a) v mislih postaviti (postavljati): pone ante oculos laetitiam senatūs Ci., verba ante facta S., in eius potestate fortuna posita est Ci. je v njegovih rokah, rem in medio ponere Ci. povedati, na znanje dati, sporočiti, tantum in eā arte Ci. toliko staviti na … ; occ.: religionem in fide Cu. zasnovati (utemeljiti) na zvestobi, virtutem in patientia N. iskati, praesidium in fugā, omnem spem salutis in virtute, auxilium in celeritate C. upati na kaj, nadejati se česa (od česa), spem in lege Ci. up(anje) staviti za zakon, zaupati v zakon, zanašati se na zakon, spem positam habere in re C. upanje imeti osnovano na čem, upanje temeljiti na čem, ponere in spem (z ACI) upanje staviti na kaj, zanašati se na kaj; pass. positum esse in re ali in aliquo stati, temeljiti na čem ali kom, odvisen biti od koga ali česa: certamen positum in virtute C., in uno Mario spes imperii ponebatur Ci., in te positum est, ut … Ci.
b) v kak namen porabiti (porabljati), posvetiti (posvečati) čemu: totum diem in considerandā causā Ci., sumptum nusquam melius Ci., se totum in contemplandis rebus Ci., operam diligentiamque suam in petitione Ci.

2. v kako stanje, v kak položaj spraviti (spravljati): aliquem in culpā et suspicione Ci. koga okriviti in osumiti, aliquem in gratiā apud aliquem Ci. priljubiti, prikupiti koga komu, in illo fortunae gradu positus Cu. tako (o)srečen, eos in laude positos (slovite, sloveče, slavne) videmus Ci.

3. postaviti (postavljati), šteti med koga, imeti (šteti) za kaj: aliquem primum N., mortem in malis Ci., saltare in vitiis ponitur N., haec infamia ponuntur N. velja za … , utrosque in eodem genere praedatorum pono Ci., aliquid consolationis loco ponere Ci., plerique in parte tertiā Africam posuere S., haud in magno discrimine ponere L. ne imeti (šteti) za posebej važno, ne pripisovati posebnega pomena (posebne važnosti), in dubio ponere, utrum an … L. podvomiti, veteres inter ponetur honeste H.

4. našte(va)ti, navesti (navajati), omeniti (omenjati), povedati (govoriti): Plin., Suet. idr., hoc in oratione mea non pono Ci., cuius pauca exempla posui Ci., ponam in extremo, quid sentiam Ci., ut paulo ante posui Ci., hoc ipsum elegantius poni meliusque potuit Ci., cum in eis haec posuisset N., quam (sc. epistulam) ipsam melius est ponere, quam de ea plurimum dicere Vop., ponere vocabulum malā significatione Don. — Pt. pf. positus (pesn. postus) 3 v vseh pomenih tega glag., poleg tega pa še nix posita H. zapadli sneg, in positus pri krajevnih določilih = situs stoječ, ležeč: Roma in montibus posita Ci., Gallia sub septemtrionibus posita Ci., Delos in Aegeo mari posita Ci.

Opomba: Star. perf. posivi: Pl., posivimus: Pl., posiverunt: Ca., Ci., posiveris: Pl., Ca.; sinkop. pt. pf. postus: Lucr., Sil.

poser [poze] verbe transitif položiti, polagati, (po)staviti; vložiti (šipo); pritrditi; urediti; zapirati; priskrbeti ugled (quelqu'un komu); figuré domnevati, dopustiti; photographie eksponirati; verbe intransitif ležati, počivati (sur na); pozirati, sedeti (slikarju); biti za model; figuré afektirano, nenaravno se vesti; delati se važnega; hlastati, gnati se za efektom; figuré, familier čakati

se poser (figuré) ustvariti si, pridobiti si položaj, uveljaviti se, izdajati se za; nastopiti (en kot); aéronautique pristati
faire poser (familier) pustiti čakati; prevarati
poser des affiches nalepiti lepake, plakate
poser les armes položiti orožje, vdati se
poser sa candidature kandidirati
poser sa chique (populaire) držati jezik (za zobmi)
poser les fondements položiti temelje
poser un lapin à quelqu'un (familier) premestiti koga
poser le masque (figuré) sneti krinko
poser la première pierre položiti temeljni kamen
poser une question (po)staviti vprašanje
poser des rideaux obesiti zavese
se poser train rentré (aéronautique) pristati na trebuhu
cela posé če je to takó

position [pozisjɔ̃] féminin položaj, lega, mesto; pozicija; družbeni položaj

guerre féminin de position pozicijska vojna
prise féminin de position stališče, javno povedano mnenje
position(-)clef ključni položaj
position dirigeante vodilen položaj
position d'équilibre ravnotežni položaj
position de monopole monopolni položaj
position de place tržni, borzni položaj
position de repos mirovanje
position sociale družbeni položaj
position du tireur couché, à genou, debout (militaire) ležeči, klečeči, stoječi strelčev položaj
aller occuper une position (militaire) zavzeti položaj
le concurrent est arrivé en première, en seconde position tekmovalec je prišel kot prvi, drugi na cilj
être en position de biti v položaju, da ...
être dans une position intéressante (familier) biti noseča
être dans une position critique biti v kritičnem položaju
se faire une position ustvariti si položaj
prendre position zavzeti položaj (pour, contre za, proti)
rester sur ses positions ne se umakniti, ne popustiti, ne se premisliti

pozícija position ženski spol ; (pri mečevanju) figure ženski spol

ustvariti si pozicijo se créer une position
pozicijska vojna guerre ženski spol de position

pozícija posición f

ustvariti si pozicijo crearse una posición
zavzeti pozicijo tomar posición

precédens précédent moški spol

primer brez precedensa un cas sans précédent
napraviti, ustvariti precedens créer un précédent