Franja

veau [vo] masculin tele; teletina; telečje usnje; figuré bedak, lenuh

veau marin, de mer tjulenj
rôti masculin de veau telačja pečenka
reliure féminin en veau vezava iz telečjega usnja
souliers masculin pluriel en veau čevlji iz telečjega usnja
le Veau d'or zlato tele, denar
pleurer comme un veau glasno jokati
faire le veau iztegniti se po tleh, brezbrižno počivati
tuer le veau gras (figuré) napraviti veliko pojedino, gostijo
(populaire) sa voiture est un vrai veau njegov avto je težak in počasen

vélin [velɛ̃] masculin tanek pergament iz kože mrtvorojenih telet; (= papier masculin vélin) zelo bel pergamentni papir; telečje usnje

reliure féminin de vélin vezava iz tega usnja

venado moški spol jelen, jelenjad, srnjak; jelenje usnje

verni, e [vɛrni] adjectif lakiran; masculin lakasto usnje

bois masculin verni lakiran les
(familier) être verni imeti srečo; masculin človek, ki ima srečo

vernice¹ f

1. lak; barva; premaz:
vernice grassa, magra mastni, suhi lak
vernice antiruggine antikorozijski lak
vernice cellulosica celulozni lak
vernice ignifuga nepregorni lak
vernice isolante izolirni lak
vernice sintetica sintetični lak
dare una mano di vernice, passare la vernice prebarvati
vernice fresca! sveže pleskano!

2. kopal (otrdela smola); lakasto usnje

3. šalj. ličilo

4. prevleka

5. pren. glazura, patina, videz

vinilpēlle f umetno usnje

vitela ženski spol telečje usnje

papel vitela pergamenten papir, velén

vitēllo¹ m

1. veter. tele:
vitello d'oro biblijsko zlato tele
adorare il vitello d'oro pren. častiti zlato tele, hlepeti po denarju

2. teletina

3. telečja koža, telečje usnje

4. zool.
vitello marino (foca) navadni tjulenj (Phoca vitulina)

Waschleder, das, pralno usnje

wash leather [wɔ́šleðə] samostalnik
pralno usnje

whole-bound [hóulbaund] pridevnik
v usnje vezan

zàpetnica ž zapetnik, usnje na peti obuvala

Ziegenleder, das, kozje usnje

заготовка f

1. preskrba, nabava, pripravljanje;

2. zgornje usnje (pri čevljih)

шагрень f zrnato usnje, šagren

aggloméré [-mere] masculin briket

aggloméré de cuir umetno usnje

apprêter [-te] verbe transitif pripraviti, urediti; apretirati; izgladiti; začiniti

apprêter les mets pripraviti jedi
apprêter une étoffe, un cuir, une peau, du papier apretirati blago, usnje, kožo, papir
s'apprêter pripravljati se; obláčiti se
s'apprêter au départ, à partir pripravljati se za odhod
elle s'apprête pour le bal obláči se za ples
je m'apprêtais à (sortir) ravno sem se pripravljal, da (grem ven)

ātrāmentum -ī, n (iz āter, *ātrāre črniti) črnilo =

1. črna tekočina, črn sok: Pl., Plin., atr. sepiae Ci. ali sepiarum Cels.

2. za poseb. namene pripravljeno črnilo =
a) črnilo za pisanje: Ca. fr., Petr., calamo et atramento temperato rem agere Ci. ep., tractata atramenta notam remittunt H. črnilo pušča packe, atr. librarium Vitr., Plin. = atr. scriptoris Vulg.
b) bakrova galica (bakrov sulfid), vitriol, vitriolova voda (žveplovo barvilo, s katerim čevljarji črnijo usnje): atr. sutorium Cels., Plin., sutorio atramento absolutus putatur Ci. ep. (o Karbonu, ki je pil galico in se tako sam usmrtil).
c) slikarska ali pleskarska črna barva, pokost, lak (pripravljen iz čistega oglja): Vitr., atramento notare aliquid, atramento duas lineas ducere Cels., opera atramento illinere Plin., atr. Indicum Plin. indijsko (kitajsko) črnilo, tuš; poseb. atr. tectorium (s klejem pomešano) črnilo za pleskanje sten: Plin., pri Vitr. se imenuje samo atramentum.

Babylōn -ōnis (-ōnos Cl.), acc. nav. -ōna, f (Βα-βυλών) Babilon, v svetem pismu Babel -ēlis, f Babel, glav. mesto babilonsko-asirskega kraljestva ob obeh bregovih Evfrata (zdaj razvaline pri kraju Karbala): Ci., N., O. idr. Od tod adj.

1. Babylōnius 3 babilonski: miles Pl., arx Cu., numeri H. astrološki izračuni kaldejskih vedežev = vedeževanje (prerokovanje) iz zvezd; od tod Babylonius Horops Pr. zvezdoznanec; subst. Babylōnius -iī, m Babilonec: Ci.; Babylōnia -ae, f
a) (sc. mulier) Babilonka: O.
b) (sc. terra) Babilonija, pokrajina ob dolnjem Evfratu in Tigridi, domovina kaldejskih ved astronomije in astrologije, v širšem pomenu celotno babilonsko-asirsko kraljestvo: Cu. idr.
c) (sc. urbs) mesto Babilon: L., Cu., Iust.

2. Babylōnicus (Babulōnicus) 3 babilonski (babulonski): Lucr., Plin., Eccl., peristromata Pl. umetelno tkane odeje ali preproge z vpletenimi podobami, pelles Icti. maročansko usnje; subst. Babylōnicum -ī, n babilonska odeja ali preproga: Lucr., Syrus ap. Petr., Ulp. (Dig.).

3. Babylōniēnsis -e babilonski, iz Babilona: miles Pl.

cel [éu̯] (-a, -o)

1. (ves) ganz; Ganz- (cela figura die Ganzfigur, masaža celega telesa die Ganzmassage, obsevanje celega telesa die Ganzkörperbestrahlung); trajanje: ganz- (celo/vse leto ganzjährig, cel/ves dan ganztägig)
po celi/vsej površini ganzflächig

2. (nerazkosan) ganz

3. (nepoškodovan) heil

4. (poln, celoten) voll ((bije) cele ure volle Stunden); Voll- (krogla die Vollkugel)
celo leto ein volles Jahr

5. za količine: -weise (cele kangle kannenweise, cele vrče krugweise, cele vreče säckeweise; cele družine familienweise)

6. dolgo trajanje: -lang (cele dneve/dneve in dneve tagelang, cela leta jahrelang, cele mesece monatelang, cele noči nächtelang, cela stoletja jahrhundertelang, cele tedne wochenlang, cele ure stundenlang); lang:
celo življenje njegovo/ moje itd.: (sein/mein) Leben lang
celi dve stoletji zwei Jahrhunderte lang
velik obseg: cele stolpce spaltenlang
cele strani seitenlang

7. (ne več kot) ganz, kaum (celih 15 obiskovalcev ganze 15 Besucher)

8.
matematika celo število ganz Zahl
izražen s celim številom ganzzahlig
|
celo platno/usnje ganzledern, der Ganzlederband/ganzleinen, der Ganzleinenband
na celem (nenadoma) plötzlich
figurativno cel oče ganz Vater
figurativno na celi črti auf der ganzen Linie
figurativno cel hudič je der Teufel ist los
celo noč die Nacht über
celo večnost eine Ewigkeit
figurativno odnesti celo kožo mit heiler Haut davonkommen