Franja

ball¹ [bɔ:l] samostalnik
žoga, klobčič, kepa
anatomija plesno, blazina
anatomija peščaj; gruda

šport a good ball dober udarec
to catch the ball at (ali on) the bound spoznati priložnost, izrabiti položaj
ball of contention vzrok prepira
ball of the eye zrklo
ball of the knee anatomija pogačica
ball of the foot plesno, blazina
to have the ball at one's feet obvladati položaj
to keep the ball rolling (ali up) ohraniti stvar ali pogovor v teku
to make balls of s.th. narediti zmedo iz česa
to toss about the ball posplošiti pogovor
to take the ball before the bound prenagliti se
to play at the ball žogati se
on the ball spreten, uren
ameriško to have a lot on the ball biti zelo sposoben
vojska to load with ball ostro nabiti
ball and socket joint kroglasti zgib
šport ball out stranski avt
uncle three balls lastnik zastavljalnice
three (golden) balls znak zastavijalnice
to strike the ball under the line imeti smolo
to take up the ball lotiti se česa
the ball is with you vi ste (ti si) na vrsti (pri igri)

écureuil [ekürœj] masculin veverica

vif, agile comme un écureuil živahen, uren kot veverica

gourd, e [gur, d] adjectif odrevenel, trd, premrl (od mraza); agronomie nabrekel, napet (žito)

avoir les doigts, les membres gourds imeti od mraza premrle prste, ude
n'avoir pas les bras gourds ne se obotavljati, biti uren in spreten
n'avoir pas les mains gourdes (figuré) ne se pustiti dolgo prositi, vedno takoj prijeti, seči po, lotiti se

mucho mnog, številen

mucho dinero mnogo denarja
en mucho tiempo dolgo (časa)
hacer mucho caso de mnogo hrupa delati; za važno imeti, zelo ceniti
desde hace mucho (tiempo) že dolgo (časa)
tener mucha maña zelo pameten biti
¡es mucho decir! to je mnogo rečeno!
¡es mucha mujer! sijajna ženska je!
muchos pl mnogi (ljudje)
muchas veces često
es un mal de muchos na tem trpe mnogi, to je splošno zlo
toro con muchos pies uren bik
toro con muchos pitones bik z nevarnimi rogmi

rādīx -īcis, f (iz indoev. kor. *u̯r̥d-; prim. gr. ῥάδῑξ -ῑκος vej(ic)a, šiba, ῥάδαμνος mladika, ῥαδινός, [ajol. βράδινος] vitek, uren, ῥαδαλός hitro zrasel, vitek, ῥίζα [iz *Ƒρίδi̯α, lezboško βρίσδα] korenina, got. waúrts = stvnem. wurz rastlina, zel = nem. Wurz, Wurzel, lat. rāmus, radius, tuj. v stvnem. retih, nem. Radieschen in Rettich, tuj. v sl. redkev)

I. koren, korenina, korenika dreves, rastlin: Plin. idr., radīces palmarum agrestium Ci., radicibus eruta pinus V., agere radicem ali radices Varr., O., Ci. korenine = capere (radicem) radices Ca. pognati (poganjati); occ. užitni koren: Sen. ph., Cels. idr., genus radicis, quod appellatur chara C., radix dulcis Cels. sladki koren, radix lanaria Col. milnica (prim. rādīcula 2. a), Syriaca Col. redkev, redkvica; poseb. redkev, zlasti redkvica: Cels. idr., radices lassum pervellunt stomachum H., intiba et radix O. —

II. metaf. koren, korenina =

1. najnižji, najspodn(j)ejši del kake stvari, s katerim se drži česa drugega: Cels., Petr., Plin. idr., linguae O., silex avolsa imis radicibus V., humilis radix insulae Plin. iun. plitki temelji, pluma in cutem radices egerat O.

2. montis, collis radix in pl. radices podgorje, vznožje: N., Cu., Mel., Petr. idr., sub (ob) ipsis radicibus montis C., Massici, Caucasi radices Ci., Pyrenaei Plin.

3. radix virīlis moško spolovilo, penis: Cael. (v rokopisih ni razvidno ali gre za radix ali radius virilis).

4. a radicibus (od temeljev, povsem, popolnoma) evertere domum Ph.

5. vir, izvor, izvir(ek), začetek, deblo, rod, pokolenje: patientiae Ci., Marium ex iisdem, quibus nos, radicibus natum Ci., Apollinis radix Plin. pokolenje, rod; o etimološkem izvoru: Varr.

6. močno dno, trden temelj: Pompeius eo robore vir, iis radicibus Ci. ep. ki tako trdno stoji.

scoiattolo m zool. veverica (Sciurus vulgaris)
scoiattolo volante leteča veverica (Pterommyida)
arrampicarsi come uno scoiattolo plezati kot veverica
essere agile, svelto come uno scoiattolo biti uren, hiter kot veverica

sprȅša ž (it. prescia) nuja, nujnost, urnost sprȅšan -šna -o nujen, uren: -o bula na noge skočila

spret|en [é] (-na, -no) geschickt; ročno: handfertig, fingerfertig; (iznajdljiv) findig, gewandt; (izkušen) erfahren; (uren, gibek) [behend] behänd(e)
govorno spret zungenfertig, wortgewandt, sprachgewandt

Thous -ī, m (ϑοός uren, hiter) Tóos = „Hitri“, „Urni“, samogovoreče ime Aktajonovega psa: O., Hyg.

toe¹ [tóu] samostalnik
prst na nogi; konica, kapica (čevlja, nogavice); sprednji del podkve, kopita
figurativno konec, kraj (predmeta); ojačano podnožje stebra, oboka itd.
množina, pogovorno noge

on one's toes pogovorno živ, živahen, uren, hiter
from top to toes od glave do pet
big (great) toe palec na nogi
little toe mezinec na nogi
the light fantastic toe šaljivo ples, plesanje
toe dance ples po konicah prstov
toe dancer plesalec, -lka po konicah prstov; baletnik, baletka
pointed toes koničaste kapice (čevlja)
toe weight v podkev privit ozobec
to tread on s.o.'s toes pogovorno stopiti komu na prste (na kurje oko); (u)jeziti ali (u)žaliti koga
to turn up one's toes sleng, figurativno umreti

trigger [trigə]

1. samostalnik
petelin na puški, sprožilo; sprožilec (pri fotografskem aparatu)
narečno cokla

to pull the trigger sprožiti
quick on the trigger ki hitro reagira; odrezav, uren

2. prehodni glagol
sprožiti (tudi trigger off)
dati povod za, biti posledica (česa)

αἰόλος 3 1. okreten, gibčen, uren, hiter; πόδας brzonog; ὄφεις zvijajoč se. 2. νύξ, svetel, jasen, zvezdnat; σάρξ, šaren, lisast, pisan.

ἁλτικός 3 (ἅλλομαι) spreten v skakanju, uren.

ἁμιλλητήρ, ῆρος, ὁ (ἁμιλλάομαι) poet. tekmujoč, hiter, uren, τρόχος ἡλίου tek solnca.

ἅμ-ιππος 2 uren (hiter) kakor konj Βορεάς; οἱ ἅ. lahko oboroženi pešci, razvrščeni med konjenike.

ἀργός¹ 3 ep. (gl. ἀργής) 1. bleščeč, blesteč, migljajoč, bel. 2. hiter, uren, brzonog (pes).

ἀρτί-πους, -πουν, οδος, ὁ, ἡ, ep. tudi ἀρτίπος močnih, zdravih nog, lahkih korakov, uren, hiter; pren. o pravem času, ravnokar došel.

ἀσκέω [3. sg. impf. ep. ἤσκειν] 1. umetno ob-, izdelujem, izgotavljam, umetno gladim χιτῶνα; krasim, snažim, lepšam; ἠσκημένος olepšan, okrašen; λόγῳ ἠσκημένος z omamo opremljen, iz-, namišljen. – pt. ἀσκήσας z glag.: lično, spretno, umetno. 2. bavim se s čim, opravljam, urim se, vežbam se, τί v čem; izvršujem kaj κακά; ἀσέβειαν sem brezbožen, gojim δίκαια; σιωπήν molčim; z inf. trudim se, navadim se česa; prizadevam si NT; τινά τι urim (vežbam) koga v čem; ἐχθρόν vzredim, ἠσκημένος uren, spreten, vrl, izvežban, εὖ ἠσκηκώς dobro izvežban. 3. med. (marljivo) se urim ταῦτα.

διερός² 3 (δίεμαι) ep. hiter, uren, ubežen.

δρομαῖος 3 in 2 δρομάς, άδος, ὁ, ἡ (τρέχω) poet. tekoč, hiter, uren, deroč, δρομαία βᾶσα v teku.