Franja

stick up prehodni glagol
nalepiti (plakat); namestiti, postaviti; dvigniti (glavo)
sleng napasti in izropati
ameriško, sleng izprositi denar (od koga); spraviti (koga) v težave, v nepriliko
neprehodni glagol
sršati, nasršiti se, naježiti se; izkazati se, odlikovati se
pogovorno zavzeti se (for s.o. za koga)

stick them ('em) up! sleng roke kvišku!
to stick up a bank napasti in izropati banko
that will stick him up to ga bo osupilo, mu zaprlo sapo
to stick up to upreti se, ne se ukloniti (komu, čemu)
to stick up for s.o. braniti koga (zlasti odsotnega), podpreti koga; zavzeti se za koga
to be stuck up biti zbegan, zmeden

temptation [temptéišən] samostalnik
skušnjava, zapeljevanje; vaba; nekaj zapeljivega
zastarelo preskušnja

to lead into temptation voditi, zavesti v skušnjavo
to resist (to yield to) temptation upreti se (podleči) skušnjavi

tooth¹ [tu:ɵ, ti:ɵ] samostalnik (množina teeth)
zob; tech zob (žage, glavnika itd.); zob kolesa; konica; kavelj; parožek
figurativno nagnjenje, posebna ljubezen (do)

tooth and nail figurativno z vso močjo; neizprosno
by the skin of one's teeth figurativno za las, komaj še (uiti)
in the teeth of kljub, navzlic; proti
the tooth of time zob časa
armed to the teeth oborožen do zob
long in the tooth star
a good set of teeth dobro zobovje
from the teeth outward figurativno površno
artificial tooth, false tooth umeten zob
corner (dog, eye, laniary) tooth podočnik
decayed tooth gnil zob
incisor (incision, cutting) tooth sekalec (zob)
loose tooth majav zob
milk (shedding) tooth mlečnik
molar (grinding) tooth kočnik
to clean one's teeth (o)čistiti si zobe
to clench one's teeth stisniti zobe
to cast s.th. in s.o.'s teeth komu kaj v zobe (v obraz) vreči; očitati
to cut one's (first) teeth dobi(va)ti (prve) zobe
to cut one's eye-teeth figurativno začeti spoznavati življenje
to draw s.o.'s teeth figurativno pristriči komu krila, napraviti koga neškodljivega
to escape by the skin of one's teeth za las uiti
to fight (to struggle) tooth and nail boriti se z vsemi močmi (zagrizeno, nepopustljivo)
to get one's teeth into s.th. zagristi se v kaj; trmasto (nepopustljivo) se česa lotiti
to grind one's teeth škripati z zobmi
to have a great tooth for fruit zelo rad imeti sadje
to have a sweet tooth biti sladkosneden, rad imeti sladkarije
to lie in one's teeth v obraz lagati; nesramno, predrzno lagati
to sail in the teeth of the wind pluti proti vetru
to set one's teeth stisniti zobe
this set my teeth on edge zaskominalo me je ob tem; to me je razburilo (ozlovoljilo)
to show ons's teeth pokazati zobe
to take the bit between one's teeth figurativno postati trmoglav; upreti se; osamosvojiti se

upírati (-am) | upréti (uprèm)

A) imperf., perf.

1. puntare, appoggiare:
upirati komolce v kolena appoggiare i gomiti sui ginocchi

2. puntare, rivolgere:
upirati pogled, oči v koga puntare, rivolgere gli occhi, lo sguardo su qcn.

B) upírati se (-am se) | upréti se (uprèm se) imperf., perf. refl.

1. puntare:
upirati se z nogami ob tla puntare i piedi a terra

2. resistere, opporre resistenza; difendersi:
aretirani se ni upiral l'arrestato non oppose resistenza
obkoljeni so se uspešno upirali gli accerchiati si difendevano validamente

3. sollevarsi, ribellarsi, insorgere; contrastare; contestare:
upreti se zavojevalcu insorgere contro l'invasore
upirati se povelju ribellarsi all'imposizione
upirati se zakonitemu redu contestare l'ordine costituito

4. rivoltarsi, schifarsi; ripugnare:
meso se mi je uprlo mi sono schifato della carne
upira se mi spet in spet govoriti o tem mi ripugna rivangare la stessa cosa

5. battere (contro), risplendere (del sole)

6. opporsi, contrastare; andare contro:
upirati se vetru andare contro vento
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. noge se mu upirajo cammina con difficoltà
matematika se mu upira stenta a imparare la matematica
želodec se mu upira ha disturbi di stomaco
to se upira zdravemu razumu ciò è contrario al buon senso, contraddice il buon senso

upira|ti se¹ (-m se) upreti se

1. čete, posameznik, napadu, navalu: Widerstand leisten (gegen); (kljubovati) sich wehren gegen, (jemandem) trotzen, sich sträuben gegen; izvajanju ukazov, predpisov: sich (einer Sache/jemandem) widersetzen, z delovanjem: (einer Sache) entgegenwirken, Front machen gegen

2. (zdržati) pritisku, napadu: standhalten

3. posadka, čete poveljniku, ljudstvo oblasti: rebellieren (gegen), revoltieren, čete, posadka: meutern; otrok, mladostnik: rebellisch werden
|
upirati se z vsemi štirimi sich mit Händen und Füßen gegen (etwas) sträuben

upira|ti se² (- se) upreti se dejanje, naloga: komu (jemandem) widerstreben; hrana komu (jemandem) nicht schmecken, (jemanden) anwidern

upréti

upreti pogled v porter (ali fixer, diriger) son regard sur
upreti se komu résister à, s'opposer à, se révolter, se rebeller contre, se soulever
upreti se ob kaj s'appuyer sur (ali contre) quelque chose
upreti se (jed) répugner, dégoûter

upréti

pogled v poner la mirada (ali clavar la vista) en
upreti se oponerse; oponer resistencia a, resistir a; (ne ubogati) desobedecer, rebelarse, sublevarse
to se mi upira esto me repugna

upréti -èm (se) dov. a (se) sprijini, a (se) rezema

upréti se
1. a se împotrivi, a se opune
2. a rezista
3. a se revolta
4. a repugna

uprise^*2 [ʌpráiz] neprehodni glagol
dvigniti se, vstati; vziti (sonce); pojaviti se, nastati

to uprise in arms upreti se z orožjem v roki, zgrabiti za orožje

vlâst ž, mest. na vlásti oblast: državna vlast; držati koga u svojoj vlasti; očinska, zakonodavna vlast; sudske, vojne, školske -i; uzeti u svoju vlast; izgubiti vlast nad sobom; potpasti pod čiju vlast; odmetnuti se od -i upreti se oblasti

voltare

A) v. tr. (pres. vōlto)

1. obrniti, obračati:
voltare le acque speljati vodo
voltare casacca, gabbana pren. obrniti plašč (po vetru), biti nestanoviten
volta pagina! pog. govorimo o čem drugem!
voltare la prua verso la riva obrniti premec proti obali
voltare le spalle a qcn. komu obrniti hrbet; pren. koga pustiti na cedilu
voltare le spalle alla fortuna pren. zamuditi ugodno priložnost
voltare le spalle al nemico pobegniti, bežati pred sovražnikom

2. knjižno prevesti, prevajati

3. zaviti, iti za:
appena voltato l'angolo c'è la fermata postajališče je takoj za vogalom

B) v. intr. zaviti; iti, hoditi v:
voltare a destra, a sinistra zaviti v desno, v levo

C) ➞ voltarsi v. rifl. (pres. mi vōlto)

1. menjati se; obrniti, obračati se; iti na:
il tempo si sta voltando al brutto vreme gre na slabše

2. obrniti, obračati se:
non saper dove voltarsi, da che parte voltarsi pren. ne vedeti kaj storiti, kam se obrniti (po pomoč)
voltarsi contro qcn. upreti se komu

weigern: sich weigern ne hoteti (nočem česa/storiti kaj), upreti se, braniti se, zavračati (kaj)

zapeljevánje seduction; temptation; enticement; allurement; subornation; ensnaring; (podkupovanje) bribing, bribery

zapeljevánje mladine the leading of youth astray
zapeljevánje h krivi prisegi subornation of perjury
upreti se zapeljevánju to resist temptation
podleči zapeljevánju to yield to temptation

zlȍ zlȁ s rod. mn. zálā
1. zlo: uzeti što za zlo; primiti što za zlo; stati -u na put upreti se zlu
2. hudo: dijeliti dobro i zlo; doći iz zla na gore; piatiti dobro zlim
3. nesreča: ne ostavljaj me u zlu što me bije
4. bolezen: njemu je već više dana zlo na očima
5. rana se dala na zlo rana se je poslabšala; to sluti na zlo to nič dobrega ne obeta, to se bo slabo končalo

zoperstavi|ti se (-m se) čemu/komu sich widersetzen, (jemandem, einer Sache) begegnen, sich stemmen gegen
| ➞ → upreti se