Franja

tumeō -ēre (indoev. baza *teu̯H- oteči, nabrekniti, nabuhniti; prim. túmraḥ poln (česa), zavaljen, tolst, strčeč, tutumáḥ obilen, tumalaḥ, tumulaḥ hrupen, tumalam hrup (prim. lat. tumultus), tavīti, tā́uti močan je, ima moč, tuvi- zelo, silno, got. þiuda ljudstvo, gr. τύμβος gomila, grob, τύλη, τύλος žulj, grba, žmula, lat. tumor, tumidus, tumultus, tumulus, tōmentum, tōtus, lit. túlas nekateri, taukaī mast, maščoba, tunkù, tùkti mastiti se, debeliti se, let. tulzuns oteklina, tauta ljudstvo, tūks oteklina, tūkt nabrekati, otekati, sl. til, tilnik, stvnem. diota ljudstvo, dioh stegno, bedro)

1. biti nabrekel, biti nabuhnjen, biti napet, biti napihnjen (napuhnjen), biti otekel (otečen), biti narasel, biti poln, nabrekniti (nabrekati, nabrekovati), nabuhniti (nabuhovati), nape(nja)ti se, napihniti (napihovati) se, napuhniti (napuhati, napuhovati) se, oteči (otekati), narasti (naraščati), (na)polniti se, napolniti (napolnjevati) se: pedes tumentes V., quid hoc in collo tibi tumet? Pl., corpus tumet veneno O., tument tibi inguina H., tument lumina fletu Tib., bile tumet iecur H., tumet Achelous imbre O.; z gr. acc.: anguis colla tumens V.; pren.: vere tument terrae V. kipi(jo), unus ferebat fiscos cum pecunia, alter tumentes multo saccos hordeo Ph. polne, napolnjene, in tenero palmite gemma tumet O., anni (sc. virginis) tumentes Stat. zrela, tument vela sinu Mart.; poseb. o govoru in govorniku biti nabuhel, biti napihnjen, biti nadut, biti bombastičen (pompozen): Q., Mart. idr., Cicero obtrectatoribus tumens videbatur T. (Dial.).

2. metaf.
a) biti napihnjen, biti napuhnjen, biti napuhel, biti samovšečen, hvaliti se, bahati se, napihovati se, prevze(ma)ti se, prevzetovati (s čim, zaradi česa): nominibus O., gloriā Plin., laudis amore tumes H., tumens inani superbiā Ph., Nero longā serie Caesarum tumens T., alto stemmate Iuv.; z notranjim obj. (adv.): vana tumens V.
b) biti razburkan, biti razburjen, biti razdražen, biti razsrjen, biti togoten, (vz)kipeti (od jeze), razburiti (razburjati) se, (raz)srditi se, (raz)togotiti se, (raz)burkati se, kipeti: tumet unda a vento O., sapientis animus numquam tumet Ci., tumet animus irā L., rabie fera corda tument V., tumentem lacrimis fatigant T., nescio quid animus … tumet Sen. tr. kaj da snuje razsrjeni duh, tum tumet Tib. žari od pohote.
c) vreti, biti nemiren, upirati se, puntati se, buniti se, vstajati: tument negotia Ci., tument animi plebis Plin. iun., Galliae tument T. v Galijah vre.
d) occ. pesn.: bella tument O. hočejo počiti.

tyrannique [tiranik] adjectif tiranski, trinoški; nasilen, avtokratski; ki se mu ni moči upirati

passion féminin tyrannique strast, ki človeka popolnoma prevzame, zasužnji
régime masculin tyrannique nasilen režim

unwiderstehlich ki se mu ni mogoče upirati, neustavljiv, nepremagljiv; Recht unwiderstehliche Gewalt vis absoluta; figurativ višja sila

usprotivljávati se -tìvljāvām se upirati se

widerstehen^* upirati se (čemu/komu); Technik biti odporen (na)

widerstreben upirati se (čemu/komu)

witchcraft [wíčkra:ft] samostalnik
čarovnija, čaranje, čarodejstvo; čarovn(išk)a moč; skrivnostna moč, ki se ji ni moč upirati

артачиться upirati se, ustavljati se, biti štatljiv (o konju)

брыкаться brcati (z zad. nogami);, upirati se

бунтоваться upirati se, puntati se

возмущаться, возмутиться upirati se, upreti se; biti ogorčen

волноваться valoveti, gnati valove; vznemirjati se, razburjati se; upirati se

восставать, восстать dvigati se, dvigniti se, vzdigniti se, upirati se, upreti se; (zast.) vsta(ja)ti;
мёртвые восстанут mrtvi bodo vstali iz grobov

держаться držati se, vesti se; podpirati se; stati; upirati se, ne odstopiti; ravnati se;
только держись! pazi se!

дурить norčije uganjati; upirati se

ерепениться (lj.) repenčiti se, upirati se

ершиться (lj.) upirati se, biti uporen, biti trmast

кобениться (vulg.) zvijati se; spakovati se; dati se prositi; upirati se

корячиться nerodno razkrečiti noge; (pren.) upirati se; razkrečeno koračiti

крепиться biti trden, trdno se držati; upirati se;
к. духом dajati si poguma