Franja

external¹ [ekstə́:nl] pridevnik (externally prislov)
zunanji

external ear zunanje uho
external to zunaj česa

fín fino ; (izbran) selecto, exquisito; distinguido; elegante ; (dež) fino, menudo ; (tanek) delgado ; (nežen) delicado

fini ljudje (fam) gente f bien
imeti fin nos, fino uho tener buen olfato, oído fino
fin okus gusto m refinado
fino pecivo pastelería f; confitería f fina
imeti fin okus (o jedi) tener un sabor exquisito; sabor muy bien

forāmen -inis, n (forāre)

1. izvrtana odprtina, luknja, prevrtina, prevotlina: inventa in eo (scuto) foramina CXX C., tibia foramine pauco H. z malo luknjami, buxus longo foramine O., terebrā foramen facere, cavare Cels., Col.; pesn. o rani: sanguis per foramen emicuit O.

2. sploh luknja, votlina: operculi foramina L., mille foramina tectis addidit O., densa foramina cribri, convexa foramina retis O. foramen trochleae Vitr. obroček, foramina auris Cels. sluhovod, foramina oculorum Cels., oculi in foraminibus suis Vulg., foramen acūs Eccl. šivankino uho.

3. odprtina, hodnik, dohod, pot: Varr., Mel., Plin., Q., Iust., Amm., neque porta neque ullum foramen erat Sis. ap. Non., foramina terrae Lucr., O., foramine e terra emergere Vell. foramine relicto superne lumen admittunt Cu., quaecumque foramina novit umor Lucan., foramen valvae Petr., parietum et fenestrarum foramina Col., prolabi in cloacae foramen Suet.; foramina illa, quae patent ad animum a corpore Ci. skrivne poti.

Gehör, das, sluh (fein oster); Musik posluh (absolutes absolutni), nach dem Gehör po posluhu; uho (auch beim Wild) ; figurativ pozornost; sich Gehör verschaffen biti poslušan; Gehör finden biti slišan; biti uslišan; Gehör schenken jemandem poslušati (koga); zu Gehör bringen predvajati; Anspruch auf rechtliches Gehör Recht pravica, biti v postopku zaslišan

giungere^*

A) v. intr. (pres. giungo) priti, prihajati; prispeti:
giungere al traguardo priti na cilj
giungere in porto pren. spraviti pod streho, uspešno kaj pripeljati do konca
giungere nuovo prvič slišati
giungere all'orecchio pren. priti na uho
giungere a dire, a fare drzniti si reči, storiti

B) v. tr. skleniti, sklepati:
giungere le mani skleniti roke

glisser [glise] verbe intransitif drseti, drčati, polzeti, spodrsniti; drsati se; iti prek česa; zdrkniti; verbe transitif vtakniti (dans v); (počasi) potisniti, poriniti

se glisser priplaziti se, prikrasti se
le pied m'a glissé spodrsnilo mi je
glisser des mains, glisser entre les doigts de quelqu'un izmuzniti se komu iz rok
glisser sur (l'esprit) de quelqu'un ne napraviti velikega vtisa na koga, ne zanimati koga
on peut lui dire n'importe quoi, ça glisse lahko mu rečeš, kar hočeš, nič se ga ne prime
glisser quelque chose dans la main de quelqu'un komu kaj v roko spustiti
glisser quelque chose à l'oreille de quelqu'un komu kaj prišepetati na uho
glisser un secret à quelqu'un komu skrivaj sporočiti skrivnost
les reproches glissent sur lui očitki mu ne gredo do živega, se ga ne primejo
glissons là-dessus pojdimo prek tega! pustimo to!
il s'est glissé une erreur dans les calculs pomota se je prikradla v računanje

glúh deaf; figurativno having no ear for, dead to, having turned a deaf ear to

glúh kot kamen stone-deaf, (as) deaf as a post
glúh od rojstva deaf from birth, congenitally deaf; deaf; hard (ali dull) of hearing
glúh na eno uho deaf in one ear
glúh na levo uho deaf in the left ear
glúh na obe ušesi deaf in both ears
v glúhi noči in the (ali at) dead of night
glúh za vse prošnje deaf to all entreaties (ali to all pleas)
ali si glúh? are you deaf?, can't you hear?, have you gone deaf?
bila je glúha za moje besede she turned a deaf ear to all my words
on je glúh za mene he has turned a deaf ear to me
to ni padlo na glúha ušesa it didn't fall on deaf ears
pridigati glúhim ušesom to preach to deaf ears
on bo glúh za vaše opomine he will turn a deaf ear to your admonitions
najbolj glúhi so tisti, ki nočejo slišati (there are) none so deaf as those that will not hear

glúh (-a -o)

A) adj.

1. sordo
gluh na eno uho sordo da un orecchio
gluh kakor kamen, zemlja sordo spaccato, sordo come una campana

2. pren. gluh za (ki noče upoštevati česa) sordo:
biti gluh za nekoga prošnje essere sordo alle preghiere di qcn.

3. pren. (ki je brez zvoka, šuma) sordo; silenzioso; tacito, solitario:
gluh gozd bosco silenzioso
gluha tišina silenzio sordo

4. (neobčutljiv, brezčuten) insensibile
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. biti gluh na to uho non sentirci da quest'orecchio
pren. ne kriči, saj nisem gluh perché gridi, non sono mica sordo
pren. govoriti gluhim ušesom parlare ai sordi
pren. naleteti na gluha ušesa aver da fare coi sordi
voj. gluhi naboj cartuccia inesplosa
čeb. gluho jajčece uovo non fecondato

B) glúhi (-a -o) m, f, n sordo (-a):
zavod za gluhe (gluhoneme) istituto dei sordomuti

glúh sordo

gluh na eno uho, na obe ušesi sordo de un oído, de los dos oídos
gluh za (nasvete) sordo a (los consejos)
narediti koga gluhega ensordecer a alg
delati, narediti se gluhega hacerse el sordo; fam hacerse el sueco
pridigati gluhim ušesom predicar en desierto

ígeln (-lna -o) adj. di, dell'ago:
igelno uho la cruna (dell'ago)
strojn. igelni ventil valvola a spillo, a spina

im-pleō (in-pleō) -plēre -plēvī -plētum

1. (na)polniti, izpolniti (izpolnjevati): Pl., cornua impleta Ci., i. fossas L.; s prolept. obj.: cum orbem sidus implevit Cu., luna … implerat … orbem O. je bila polna; od tod: luna inpletur T. se polni; z abl.: Pl., Sen. ph. idr., is vomens tribunal frustis esculentis implevit Ci., inplevitque mero pateram V. je napolnil z vinom … ; podobno: caput calido oleo i. Cels. obliti; pesn.: manum pinu implet V. vzame plamenico v roko, flatus vela implet Plin. ali Neptunus ventis inplevit vela V. je napihnil (napel); od tod: impletae vino venae L. napete, i. aliquem Cels. (o vodenici); z gen. (po „plenus alicuius rei“): Pl., Piso multos codices implevit earum rerum Ci., ollam denariorum Ci.; z de z abl.: volumina de istis rebus Ci.

2. occ.
a) nasititi: inplentur veteris Bacchi pinguisque ferinae V., si quis interdiu se implevit Cels.; pren.: se sanguine i. Ci., dolorem suum lacrimis i. T., desiderium naturae i. Cu. potolažiti, utešiti, aures i. Ci., T. zadovoljiti.
b) nosečo storiti: uterum generoso semine implet O., feminam implere O., uterum implere Iust. zanositi, uterus tamquam implens (sc. se) Col. tako rekoč nosečen, tj. debel, mesnat, močen; (o živalih) obrejiti: Col.; z abl. (Peleus Thetidem) ingenti implet Achille O. jo je naredil za Ahilovo mater.
c) (o)debeliti, (v)zrediti: implet corpus modica exercitatio Cels., tenuis homo implere se debet, plenus extenuare Cels.

3. metaf. izpolniti, napolniti; redko samo zase: Turnum nuntius inplet V., credulas regis aures implebat Cu. na uho trobiti, praviti; nav. z abl.: aliquem fustibus i. Pl. dobro naklestiti, tyrannorum interfectores implent orbem terrarum nominis sui gloriā Ci., oppidum (regnum) sanguine implere Ci., navibus oram Italiae i. L., maria … fugā i. L. bežoč … pokrivati, i. scopulos lacrimosis vocibus V., urbem tumultu L., clamoribus Cu., omnia terrore i. L., pectus curis i. L., mentem disciplinis Cu.; redk. z gen.: Italiam nominis sui i. L., iuventutem spei i. L., adulescentem suae temeritatis inplet (= plenum reddit) L., ieiuna tamen erunt et infirma, nisi maiore quodam oratoris spiritu implentur Q.; occ.
a) (število ali mero) popolnoma izpolniti, doseči (dosegati): impleta VI milia armatorum L., eques XXX milia implebat Cu. število … je dosegalo, modius grani sedecim libras implet Plin. tehta celih 16 funtov.
b) (kar manjka do določenega števila itd.) dopolniti, iz(po)polniti, nadomestiti: triginta legionum instar impleverat Vell., ut quidquid gregi deperierit ex fetibus impleatur P. F., implentur validae tirone cohortes Lucan., implere equestres facultates Plin. iun. dodati, kar manjka do viteškega (plemiškega) cenzusa.
c) (življenjsko dobo) popolnoma doseči, — izpolniti: me quater undenos sciat inplevisse Decembres H. da sem izpolnil štirideseto leto, finem vitae implere T. umreti.
č) (mesto) izpolnjevati, — zavzemati, zastopati koga: inplevit locum principem T., vicem alicuius Plin. iun., censorem Vell.
d) kaj izpolniti (izpolnjevati), popolnoma izvršiti (izvrševati): ne id profiteri videar, quod non possim implere Ci., i. officium Ci., consilium T., munia sua T., leges i. O., fata i. L. prerokovanje (prerokbo) izpolniti; podobno vera bona, quae in virtutibus sita sunt T. v polni meri dosegati, — imeti.

injecter [-kte] verbe transitif vbrizgati; izprati

injecter une plaie izprati rano (z vbrizgavanjem)
injecter de l'eau dans l'oreille vbrizgati vodo v uho
injecter du bois vbrizgati kreozot v les (za impregniranje)
s'injecter ves rdeč postati (zaradi navala krvi)

inner¹ [ínə] pridevnik
notranji; zaupen, skrit, prikrit; duhoven

the inner man duša, šaljivo želodec
šaljivo to refresh one's inner man napolniti želodec, pokrepčati se
inner book sešitek (knjiga brez platnic)
anatomija inner ear notranje uho
šport inner lane notranja proga
inner tube zračnica, pnevmatika
glasba inner part srednji glas (alt, tenor)
inner surface notranja ploskev, notranja stran
inner square tehnično notranji desni kot
Inner Temple ime poslopja v Inns of Court

īn-susurrō -āre -āvī -ātum prišepniti (prišepetavati), zašep(et)niti, (za)šepetati (v uho): femina insusurrat alteri „hic est ille … “ Ci., a quā muliere cum erat in aurem eius insusurratum Ci., eum vident ad aurem familiariter insusurrare C.; trans.: alicui cantilenam i. Ci., nomen, vota Sen. ph.; z ACI: Favonius insusurrat navigandi tempus esse Ci. nam prišepetava.

inveterāscō -ere -āvī -ātum (incoh. k inveterāre)

1. (po)starati se, ostareti: inveteraverant hi omnes bellis C. osiveli so bili v vojnah, nardo colos, si (nardus) inveteravit, nigriori melior Plin., si (res) inveteravit (se je odložila, pod uho podtaknila = se ni upoštevala), actum est Ci.

2. metaf. zastarati, zastare(va)ti, ukoreniniti se, vgnezditi se, udomačiti se, ustanoviti se, ustaliti se: hanc inveterascere consuetudinem nolunt Ci., inveteravit iam opinio, macula, dissensio Ci., inveterascit aes alienum N., quorum nomen … inveteravit famae (dat.) Ci. se je tesno zraslo z … , si res (bolezen) inveteravit Cels., ubi inveteraverunt dolores Cels., ubi inveteraverit malum Cels., ulcus enim vivescit et inveterascit alendo Lucr., novas (fabulas) qui exactas feci ut inveteraverint Ter., sive illa (mala) ante provisa et exspectata sint sive inveteraverint Ci., irroboravit inveteravitque falsa atque aliena verbi significatio Gell., res nostrae litterarum monimentis inveterascent et corroborabuntur Ci., intelligo in nostrā civitate inveterasse (se je ukoreninila navada) iam bonis temporibus, ut splendor aedilitatum ab optimis viris postuletur Ci.; tudi o osebah: exercitus (miles) inveterascit in Galliā C. se privadi.

ir-rumpō -ere -rūpī -ruptum (-ruptūrus)

1. dreti v kaj, vdreti (vdirati), planiti, bukniti (buhniti) kam, udariti (udarjati) v (na) kaj, vlomiti (vlamljati) v kaj, napasti (napadati), lotiti se; redko abs.: cognoscit hostes inrupturos T., cum tot uno tempore inruperint Ci., ne bestiola conaretur inrumpere Ci. (v uho), irrumpentibus ad primum gemitum Suet., irrumpentibus adversariis Suet., irruperant iam agminis antecessores Suet.; nav. s kakim določilom kraja: cum latronum manu in Galliam i. Ci., X viri inrumpant in aerarium Ci., legio inrumpit in aciem hostium Ci., in aedes S., in castra Ci., in medios hostes, in partem hostium C., in forum ex altera parte L., flumen irrumpit in mare Cu., in hac parte in terras Plin. (o morju), e Scythico oceano in aversa Asiae Plin. (o morju), per Babyloniorum fines in Rubrum mare Cu., quā irrumpens oceanus Atlanticus Plin., Cethegus orabat, ut ad sese inrumperent S., intra moenia Sen. tr., intro Ter.; pesn. z dat.: thalamo V. v sobo, templo, tectis Sil., foribus Val. Fl.; tudi trans.: oppidum domum C., portam S., domūs limina V., stationes, Italiam T., cubiculum Plin. iun., Carthaginem Plin., arcem, moenia Romae, globos Sil., fores Lucan., collimitia Romana Amm.

2. metaf.
a) vdreti (vdirati), prodreti (prodirati), pritepsti (pritepati) se, vriniti (vrivati) se, vsiliti (vsiljevati) se, zavlad(ov)ati; abs.: irrumpit cura O., adulatio T. se razširja, non vides fore, ut irrumpant vitia cum virtutibus Lact., irrumpunt optimi nonnumquam sensūs Q. včasih se vsiljujejo najboljše misli; z določilom kraja: atrocitas in Academiam inrupit Ci., in nostrum fletum inrumpes Ci. se hočeš vsiliti, irrupit in aevum nefas O., quomodo istas calamitates removeam, quae ad me irruperunt, quomodo illas, ad quas ego irrupi Sen. ph., luxuries quam in domum irrupit Ci., imagines in animos per corpus irrumpunt Ci., in pedes, hoc est in radices, irrumpit vis morbi Plin., grammatici ad suasorias i. Q.; trans. = obvlad(ov)ati, prevze(ma)ti, polotiti (polotevati) se, polastiti (polaščati) se: i. deos Stat. bogove nadlegovati z vprašanji, deinde irrumpit animum aliorum admiratio Sen. ph., animos populi fama irrupit Lucan.
b) silo storiti, (pre)kršiti, prelomiti (prelamljati): foedus, institutum Lact., legem Tert., pacem Cass.

kapalka samostalnik
(cevka za odmerjanje) ▸ pipetta, cseppentőS kapalko kanemo nekaj kapljic olja v uho. ▸ A pipettával cseppentsen néhány csepp olajat a fülbe.
Sopomenke: pipeta

kite¹ [káit] samostalnik
papirnat zmaj
zoologija škarjar (vrsta sokola)
figurativno grabežljivec, slepar
množina, navtika najvišja jadra
ekonomija, sleng menica brez kritja
sleng avion

to fly a kite spuščati zmaja; sleng sposoditi si denar na menico brez kritja; figurativno ocenjevati javno mnenje (s širjenjem tendencioznih novic)
sleng go and fly a kite! v uho me piši!

laecasīn (= gr. λαικάζειν): frigori laecasin dico Petr. mrazu (zimi) lahko rečem, naj me piše v uho.

lassen (ließ, gelassen)

1. pustiti; schlafen lassen pustiti spati; warten lassen pustiti čakati; kochen lassen pustiti vreti; laufen lassen pustiti teči; seinen eigenen Weg gehen lassen pustiti, naj gre svojo pot; weit hinter sich lassen pustiti daleč za seboj; liegen lassen etwas pustiti ležati, (vergessen) pozabiti; ausströmen lassen izpuščati; verdampfen lassen uparjati; Flüssigkeiten: fließen lassen točiti, izpuščati

2. (machen lassen) dati (si), schneiden lassen dati ostriči, porezati; nähen lassen dati sešiti, šivati

3. (bestellen, anordnen) kommen lassen jemanden poklicati, etwas naročiti; bringen lassen naročiti, pustiti si prinesti

4. (auslassen, irgendwohin lassen) spustiti; hinein, hinaus, hinauf usw.: spustiti (noter, ven, gor itd.); fallen lassen spustiti na tla; aus den Händen: spustiti iz rok

5. dati/pustiti: [laß] lass mich dein Freund sein daj, da bova prijatelja, [laß] lass mich das machen daj, da jaz naredim, pusti meni; [laß] lass mich lesen daj, da jaz preberem; als Bitte: Lassen Sie mich erklären Naj vam razložim; als Aufforderung: [laß] lass uns gehen pojdimo/pojdiva, [laß] lass uns singen zapojmo itd.

6. es [läßt] lässt sich... (finden, sagen, erklären) mogoče je (najti, reči, razložiti), da se (najti, reči, razložiti); es [läßt] lässt sich vermuten da se sklepati, nach X: po Xu je mogoče domnevati

7. (aufhören) pustiti/nehati: [laß] lass das pusti to/nehaj s tem; das Trinken lassen opustiti pitje, pustiti pijačo; von etwas lassen opustiti kaj geschehen lassen dopustiti; sich anmerken lassen pokazati; von sich hören lassen javiti se; sich sehen lassen pokazati se; sich hören lassen biti prijeten za uho; sich trinken lassen biti piten; sich etwas merken lassen pokazati