Franja

umétniški de arte; artístico; de artista

umetniška akademija academia f de bellas artes
umetniški atelje estudio m
umetniško društvo círculo m de bellas artes
umetniško delo obra f de arte
umetniška priloga suplemento m artístico
umetniška razstava exposición f de arte
umetniški slikar pintor m (artista)
umetniški užitek placer m estético
umetniška vrednost valor m artístico
umetniški zakladi tesoros m pl de arte

ungō in unguō -ere, ūnxī, ūnctum (prim. skr. anákti (on) mazili, añjanam, añjiḥ mazilo, umbr. umen = unguen, umtu = unguito, stvnem. ancho = nem. Anke surovo maslo)

1. (po)maziliti, (na)maziliti, (po)mazati, (na)mazati, (na)mastiti, omastiti: Pl., Ca., Varr., Lucr., Mart., Cels. idr., matronae et virgines Dianam unxerunt unguentis Ci., ter uncti transnanto Tiberim H.; pesn.: gloria quem supra vires ungit H. ki se iz nečimrnosti mazili in lišpa bolj, kot ji dovoljuje njeno imetje. Starodavniki so se mazilili po kopanju: unctus est, accubuit Ci.; mazilili so tudi umrle: Enn. ap. Serv., Mart. idr., corpus O., arsuros artūs unxit O.; occ. začiniti (začinjati), (za)belíti ((za)béliti): caules oleo H., caules impensius Pers.

2. metaf.
a) namazati, premazati, pomazati: cubilia limo V., ungere tela manu (s strupom) V., tela cruore hostili Sil., ova ranae sanguine H., cepas aquā salsā Plin., naves cerā Veg. ladji zatikati ((za)mašiti) luknje.
b) krstiti: Isid. — Od tod adj. pt. pf. ūnctus 3

1. pomaziljen, namaziljen, pomazan, namazan: Sen. ph. idr., nudus, unctus, ebrius est contionatus Ci., sol Ci. ep. užitek sončne toplote in (na)maziljenje; pesn.: palaestra O. v kateri vadijo maziljeni (borilci), luctamur Achivis doctius unctis H. kot namaziljeni (= v borilnici izurjeni) Grki, arma uncta cruoribus H. okrvavljeno; occ. omaščen, namaščen, zamaščen, masten, zabeljen: unctis manibus H. z umazanimi rokami, uncta aqua H. nečedna, kalna, holuscula lardo uncta H.; pesn.: carina Enn. fr., V. pokatranjena, premazana s katranom, osmoljena.

2. metaf. masten = bogat, obilen, poln, bujen: accedes siccus ad unctum H., ita palaestritas defendebat, ut ab illis ipse unctior abiret Ci., uncta patrimonia Cat., caput unctius referre Cat., uncta Corinthus Iuv. razkošni, unctior quaedam consuetudo loquendi Ci.

3. occ. slasten (zelo) okusen: ubi quid melius contingit et unctius H., unctior cena Mart.; subst. ūnctum -ī, n
a) slastna ali obilna pojedina, poslastica: unctum qui recte ponere possit H., cenare sine uncto Pers.
b) mazilna mast, mazilo: Ap., Veg.

ūtor (stlat. oitor, oetor, inf. pr. oetier), ūtī, ūsus sum

1. kaj rabiti, porabiti (porabljati), uporabiti (uporabljati), poslužiti (posluževati) se česa, izkoristiti (izkoriščati) kaj, opreti (opirati) se na kaj; abs.: Pl., Ter., Ca., Varr., Q. idr., et quaerere et uti H., divitiae (sc. expetuntur), ut utare Ci. za porabo, negavit se uti Ci. odklonil je, non uterer Ci. odklonil bi, quemadmodum in tribunis consulari potestate usi sunt L. kakor so običajno ravnali pri volitvah tribunov … ; kot jur. t.t. uti frui Icti. imeti (po)rabo in užitek, rabiti in uživati; kot med. glag. pravilno z abl. = „koristiti si s čim“ = izkoriščati, uporabljati kaj, ravnati s čim: Pl., Ter., Ph., Col. idr., pecuniā L., bene armis, optime equis uti C., pugnis et calcibus Ci., dextro oculo non neque bene uti N. na desno oko ne videti enako dobro, veste Medicā uti N. nositi medijsko obleko, ipsa suā Dido concidit usa manu O., uti aere pro nummo C., Siciliā ad omnes res Ci., aliquo in servilia eius artis ministeria L.; metaf.: uti domo Ci. stanovati v hiši, (pre)bivati v hiši, oratione Ci. govoriti, minoribus verbis O. manj ponosno govoriti, temporibus sapienter N. vdati se v (časovne) razmere, podrediti se položaju, ukloniti se razmeram, ravnati času (razmeram) primerno, suo largius S. zapraviti (zapravljati), (po)tratiti svoje imetje, lege male Ci. zlorabiti (zlorabljati), exemplo Ci. navesti (navajati), dati (dajati), pace mirovati: C. ali sprejeti mir: L.; z abstr.: Pl., Ter., Acc. ap. Non., Enn. ap. Gell., L., V. idr., consiliis N. ravnati se po … , clementiā, more crudelitatis N. ali acerbitate Ci., arrogantiā C. prizanesljivo (kruto, hudo, oblastno) ravnati ali postopati, biti prizanesljiv (krut, hud, oblasten); podobno: benignitate, studio in proeliis C., celeritate Ci.; uti aetatis vacatione N., instituto eodem N. (na)vajen biti (česa), criminatione in aliquem Ci.; z dvojnim abl.: aliquo auctore Ci. opirati se na koga kot … , quibus (sc. turribus) … propugnaculis adversus latrones utuntur L. za branišče (kraj za obrambo), imperatore vel milite me utimini S.; z acc. quantitatis (poleg abl.): ut hoc utimur maxime more … multum Pl., nil circuitione usus es Ter., ne filius quidem quidquam utitur (sc. hortis suis) Ci. ep.; predklas. in vulg. z acc.: Ca. ap. Gell., Naev. Ap. Non., Varr. idr., uteris, ut voles, operam meam Pl., ferrum uteretur Aur., alicui scyphos utendos dare Pl. za (u)porabo posoditi, dati na uporabo, utenda vasa rogare Pl. izposoditi si za (upo)rabo, beneficium, quod datum utendum (na up) est Pl.; z dvojnim acc.: aliquem uti placidum et clementem Pl.; klas. le v gerundivni obl.: quod utendum acceperis Ci. v uporabo, huic omnia utenda ac possidenda tradiderat Ci. v uporabo in posest; pesn.: multa rogant utenda dari O.

2. occ. (po)rabiti, uporabiti (uporabljati) =
a) uži(va)ti, zauži(va)ti: Cels. idr., cibo N., lacte et herbis O., ut pecus uti (sc. aquā) possit Varr. piti, sibi penum aliud ornet, si quidem sese uti volet Pl. če noče stradati, mulieribus Lamp. spolno (meseno) rabiti, spolno občevati.
b) živeti ob čem, od česa, preživljati se s čim: huic dederis, unde utatur Ter., habere quī utar Ci.
c) imeti, imeti v lasti (posesti, oblasti), posedovati (habere poudarja objektivno, uti subjektivno stran pojma „imeti“): Pl., Ter., H., Plin. iun. idr., patre diligenti N., Phalerico portu non magno utebantur N., omnibus optimis rebus usus est N. je bil preskrbljen z vsemi dobrinami, intimā familiaritate alicuius (s kom) uti N., re frumentariā uti angustā C. imeti malo živeža, uti adversis ventis Ci. ep., proeliis secundis Ci. srečno se bojevati, srečo imeti v bojih (vojni), valetudine non bonā C. ne biti trdnega zdravja, biti šibkega zdravja, optimā valetudine C. biti pri prav dobrem zdravju, prav zdrav biti, tantā prosperitate usus est valetudinis N. bil je pri tako ugodnem (dobrem) zdravju, bil je tako ugodnega (dobrega) zdravja, duro initio usus est adulescentiae N., honore Ci. opravljati častno službo; z dvojnim abl.: hoc Sosylo Hannibal litterarum Graecarum usus est doctore N. Sozila je imel za učitelja, iis melioribus civibus uteremur Ci. v njih bi imeli boljše državljane, bili bi nam boljši državljani, quibus amicis esset usurus N. ki bi jih imel za prijatelje, ki bi mu bili prijatelji, placido te (= Neptuno) et clementi usus sum in alto Pl., administris ad ea sacrificia druidibus utuntur C.
d) potrebovati, treba biti komu česa: ambitione nihil uterer Ci., eā nihil hoc loco utimur Ci. tukaj ne potrebujemo, tukaj ne govorimo o …

3. metaf. s kom občevati, družiti se, drugovati, prijateljevati: Pl. idr., aliquo uti valde familiariter Ci. ep., N. ali familiarissime Ci. ali intime N. prav prijateljsko občevati s kom, biti s kom v prav prijateljskih odnosih, Trebonio multos annos utor Ci. ep., multum aliquo, plurimum aliquā Ci., scis, quo pacto deceat maioribus uti H.; z dvojnim abl.: aliquo uti amico N.; v enakem pomenu predklas. tudi za acc.: Luc. ap. Non., vicinas … quam minimum utatur (sc. vilica) Ca., puerum Varr. — Od tod adj. pt. pr. ūtēns -entis rabeč, uporabljajoč = potrebujoč: utentior sane sit, honestior vero quomodo? Ci. izda pač lahko več.

Opomba: Star. inf. pr. utier: Pl., Ter., Acc. Od act. soobl. ūtō -ere najdemo imp. utito: Cat. in pr. pass. utitur Nov. ap. Gell.

uživa|ti¹ (-m) (čutiti užitek pri) genießen, sich erfreuen an; pri čem: schwelgen in, Wollust empfinden, (etwas) auskosten, Lustgewinn ziehen aus
uživati življenje das Leben genießen, figurativno kein Kind von Traurigkeit sein

velik|i [é] (-a, -o)

1. der/die/das große
veliki kazalec der große Zeiger, der Minutenzeiger
veliki odmor die große Pause
figurativno velika luža za Atlantik: der große Teich
obesiti na veliki zvon an die große Glocke hängen

2. Groß- (aparat das Großgerät, alarm der Großalarm, format das Großformat, inkvizitor der Großinquisitor, kmet der Großbauer, knez der Großfürst, krog der Großkreis, obrat der Großbetrieb, producent der Großerzeuger, skakalnica die Großschanze, divjad das Großwild, družina die Großfamilie, država der Großstaat, industrija die Großindustrie, kabina die Großraumkabine, kuhinja die Großküche, manifestacija die Großkundgebung, površina die Großfläche); Hoch- (užitek der [Hochgenuß] Hochgenuss, oltar der Hochaltar, razteg der Hochverzug)

venus² -eris, f (indoev. kor. *u̯en- želeti, ljubiti, veseliti se, prebivati, zmagati (zmagovati), dobivati; prim. skr. vanas želja, sla, ljubkost, vaníḥ želja, vánati, vanṓti želi, zahteva, ljubi, zmaguje, dobiva, lat. veneror, venustus, venustās, venerius, stvnem. wunnia = nem. Wonne užitek, ugodje, stvnem. wini prijatelj, stvnem. wonēn = nem. wohnen, stvnem. giwon = nem. gewohnt, stvnem. wunsc = nem. Wunsch, stvnem. wunsken = nem. wünschen)

1. ljubkost, mičnost, mik, mikavnost, milina, miloba, milota, čar, šarm, dražest, privlačnost, očarljivost, lepota: Plin. idr., quo fugit venus? H., bene nummatum decorat suadela venusque H., ordinis virtus et venus H., ille habet suam venerem Sen. ph. nekaj, kar ga dela prikupnega, kar ga priporoča, illa solis Atticis concessa venus Q., fabula nullius veneris H.; pl.: omnes veneres atque venustates Pl., omnes dicendi veneres Q.

2. ljubezen, ljubezenska slast, spolno občevanje: prisca, melior H., omnem refugerat Orpheus femineam venerem O., marita O. zakonska ljubezen, iuvenum sera venus T. mladeniči začenjajo pozno ljubiti; evfem. uživanje ljubezni, ljubezenski objem, spolna (telesna, poltena) združitev, spolni odnos, spolnost, seks, spoj: venerem pati O., incertam venerem rapientes H. negotovo ljubezen uživajoči, Minotaurus veneris monumenta nefandae V., frigidus in venerem V., veneris initium Cels. spolnega nagona; o živalih: venerem rapere V. obrejiti se, postati breja, venerem certis repetunt armenta diebus V.; meton.
a) seme: genitalem arvum rapit venerem V.
b) predmet ljubezni, ljubica, ljubimka: parta meae veneri sunt munera V., quae te cumque domat venus H., sera venus O. stara, matora, periuria veneris Tib. zaljubljencev, nec veneres hoc fallit Lucr. to vedo naše zaljubljene ženske. Klas. le pooseb. kot nom. propr. Venus -eris, f Vénera, boginja lepote, ljubezni in zakonske zveze, zgodaj poistovetena s feničansko Astarto in grško Afrodito; po mitološkem izročilu hči Jupitra in Dione (po drugih rojena iz morskih pen), Vulkanova soproga, mati Kupida (Amorja) in Eneja, pramati rodovine Julijcev: Varr., H., Lucr. idr., Veneris puer (= Cupido) O., Veneris filius (= Cupido) O., (= Aeneas, sin Anhiza in Venere) V., Venere prognatus (šalj. = Caesar) Caelius in Ci. ep., mensis Veneris O. april, stella Veneris (tudi samo Venus) Ci. Venera = Danica, Večernica, Venus caelestis (naspr. vulgaria) Ap.; meton.
a) (spolna) ljubezen, spolni odnos, spoj: sine Cerere et Libero friget Venus Ter.; v tem pomenu pišejo novejši izdajatelji del latinskih pesnikov in piscev večinoma venus.
b) Vénera = Vénerin met, najsrečnejši met pri kockanju, kadar je kazala vsaka kocka na zgornji strani drugačno število (naspr. canis): quem Venus arbitrum dicet bibendi? H. me quoque per talos Venerem quaerente secundos semper damnosi subsiluere canes Pr., Venerem iecerat Augustus ap. Suet. — Od tod

1. adj.
a) venerius (redko in slabše venereus) 3 (iz apelat. venus) spolen, čuten, poltén, nečist, sramodejen: Plin. idr., amor N., amores Col., complexus Ci., voluptates Ci. ali res Ci., N., Col. = spolni odnos(i), morbus Vitr. spolna bolezen, delphinus Gell. pohotna.
b) Venerius (redko in slabše Venereus) 3 (iz lastnega imena Venus) Vénerin, Véneri posvečen: antistita ali sacerdos Pl., Venerii servi tudi samo Venerii Ci. služabniki eriške Venere (gl. Eryx), Venerius homo Ci. Venerin hlapec (porogljivo o Veru (Verres)), Veneria pira Col., Plin. Venerine hruške (vrsta hrušk), Sicca Veneria, gl. Sicca, Venerius iactus ali samo Venerius -iī, m (sc. iactus) Ci. Vénerin met (gl. zgoraj); tako tudi: hoc Venerium est Pl. srečen met.

2. subst. Veneriae -ārum, f Vénerine školjke, neka vrst školjk: Sen. ph., Plin.

voluptuous [vəlʌ́ptjuəs] pridevnik (voluptuously prislov)
pohoten, hotljiv, polten, čuten, nasladen, senzualen; sladostrasten

voluptuous mouth čutna usta
voluptuous pleasure čutni užitek
to lead a voluptuous life živeti nasladno življenje

ἀπόλαυσις, εως, ἡ (ἀπο-λαύω) uživanje, užitek, korist, dobiček.

ἐπαύρεσις, εως, ἡ (ἐπ-αυρίσκω) užitek, korist, prid, dobiček iz česa.

ἡδονή, ἡ, ep. ἦδος, εος, τό (ἥδομαι) 1. prijeten občutek, veselje, zabava, užitek, slast, radost, naslada; škodoželjnost; ἡ διὰ τοῦ σώματος ἡδονή čutna, telesna slast, pohotnost, δι' ἡδονῆς rad, ὑφ' ἡδονῆς od veselja, iz škodoželjnosti; (πρὸς) καθ' ἡδονήν po volji, po godu λέγω, ἐν ἡδονῇ ἐστί μοι všeč mi je kaj, po godu mi je kaj, ἡδονῇ χράομαι πρός τινα govorim komu po želji; ἡδονή μοι ἐσέρχεται miče me kaj, poloti se me veselje do česa, ἐν ἡδονῇ ἔχω τινά rad imam koga. 2. prijetnost, korist, ἡδονὰς φέρω prinašam veselo novico; ἐμοὶ τί τόδ' ἦδος kaj mi to pomaga?

θάλεα, έων, τά (θάλλω, θαλερός) ep. užitek, sladkosti, slaščica (Il. 22. 504).

θεωρία, ἡ, ion. -ίη 1. gledanje slavnostnih iger, prisotstvo pri svečanostih, ogledovanje, opazovanje, radoglednost; κατὰ θεωρίης πρόφασιν z namenom, da ogleda svet; užitek pri gledanju; prizor NT. 2. slovesen obhod, slavnostno poslanstvo (na Del), svečanost, praznovanje. 3. znanstveno raziskovanje, preiskovanje, premišljevanje, teorija.

θοίνη, ἡ, dor. θοίνα gostba, pogostitev, gosti, pojedina, jed; pren. užitek, radost.

καλός 3 [Et. iz καλϝος, idevr. qal-wó-s, κάλλος iz καλjος. – comp. καλλίων, sup. κάλλιστος; ep. κάλλιμος]. 1. o telesu: lep, brhek, zal, čeden, krasen, ljubek, dražesten τὸ σῶμα, δέμας, εἶδος lepe postave. 2. z ozirom na namen in porabo: lep, čist, κάλλιστον ἀργύριον najčistejše srebro, primeren, poraben, koristen, pripraven πρὸς δρόμον, dober, izvrsten λιμήν, ugoden ἄνεμος; o žrtvah: srečen, ugoden, dober ἱερά. 3. o duši in značaju: vrl, dober, pošten, odličen, plemenit, blag, slaven, καλὸς κἀγαθός lep in blag, vzor moža, καλόν ἐστι, ἐν καλῷ ἐστιν spodobi se, koristno je, častno je. 4. subst. a) ὁ καλός ljubimec, ljubica, ὁ καλὸς κἀγαθός vzor moža, poštenjak; pl. οἱ καλοί boljši sloji, ironično: imenitni gospodje; v polit. zmislu: patriot, aristokrat, domoljub; b) τὸ καλόν, τά καλά α.) lepo, lepota, ἄλλα δ' ἀλλαχοῦ καλά drugi kraji, druge šege; β.) dobro in pošteno, čednost, krepost, dostojanstvo, slava, čast, junaška dejanja, plemenitost, častne službe; pri Spartancih: državljanske dolžnosti in časti; γ.) užitek, veselje, ugodnosti τοῦ βίου; δ.) sreča, odlikovanje. 5. adv. a) καλόν, καλά ep. lepo, srečno, zdrav ἀναχωρέω; b) εἰς καλόν o pravem času, kakor nalašč, ἥκω prikladno; c) ἐν καλῷ α.) na ugodnem kraju; β.) o pravem času, prikladno; γ.) koristno, primerno; d) καλῶς (comp. κάλλιον, sup. κάλλιστα) α.) lepo, brhko, čedno; β.) srečno, ugodno, koristno, primerno, καλῶς ἔχει τινί koristno je komu, pristoji, spodobi se, καλῶς ἐστι, γίγνεται po volji se kaj godi, καλῶς πράττω srečo imam, sem srečen, καλῶς ἔχω dobro se obnašam, dobro se mi godi, srečen sem; γ.) v odgovorih: dobro, prav tako, izvrstno; δ.) plemenito, pošteno, slavno.

κάρπωσις, εως, ἡ uživanje, užitek.

μετ-έχω, μετ-ίσχω [fut. μεθ-έξω, aor. μετέσχον, pf. μετέσχηκα, adi. verb. μεθεκτέον] imam delež pri čem, deležen sem česa τινός; imam, uživam kaj skupno s kom, sem udeležen, sokrivec; τῶν ἴσων τινί uživam s kom enake časti; dobil sem, imam τέχνης, τὶ τοῦ θείου imam na sebi nekaj božanskega, πλεῖστόν τινος μέρος imam največji užitek od.

ὀνίνημι [inf. ὀνινάναι, za impf. se rabi ὠφέλουν, fut. ὀνήσω, aor. ὤνησα, ep. ὄνησα; med. ὀνίναμαι, impf. ὠνινάμην, fut. ὀνήσομαι, aor. ὠνήμην, ὤνησο itd., ep. poet. ὀνήμην, opt. ὀναίμην, 3 pl. ὀνοίατο, imper. ὄνησο, inf. ὄνασθαι, pt. ὀνήμενος, aor. pass. ὠνήθην, inf. ὀνηθῆναι] 1. act. koristim, pomagam, podpiram, pospešujem, razveseljujem, storim kaj komu na ljubo τινά τι, s pt., inf., τινί s čim. 2. med. pass. imam korist (dobiček, užitek, pomoč), dobro mi je, radujem se, uživam τινός in τί; ὀνήσεσθε ἀκούοντες koristilo vam bode, ako poslušate, ὄναιο Bog te blagoslovi, bodi srečen, μὴ ὀναίμην proklet naj bom; pt. ὀνήμενος srečen, blagoslovljen.

φιλοτήσιος 3, dor. φιλοτᾱ́σιος ki spada k ljubezni ali prijateljstvu, prijateljski, ljubezniv, prijazen δίαιτα; φιλοτήσια ἔργα uživanje ljubezni, ljubavni užitek.

χαρά, ἡ (χαίρω) NT veselje, radost, slast, blaženost, užitek, ugodnost, priljubljenost; πρὸς χαρὰν λόγων pristojno veselemu poročilu, χαίρω χαρὰν μεγάλην zelo se veselim NT.

χάρις, ιτος, ἡ (χαίρω) [acc. χάριν in χάριτα, dat. pl. ep. χαρίτεσσι] 1. a) veselje, radost, slast, užitek, βίου veselje do življenja; b) milota, milina, lepota, ljubkost, ἡ τῶν λόγων χάρις lepe besede NT. 2. a) naklonjenost, nagnjenost, ljubeznivost, prijaznost, milost NT; ljubav, usluga, uslužnost, postrežljivost; dobrota, dar(ilo) NT; χάριτι τῶν Mεσσηνίων iz prijaznosti do M., χάριν φέρω (παρέχω) τινί izkažem komu ljubav, ustrežem (ugodim) komu, χάριν ἀμείβομαι povračam ljubezen, χάριν δίδωμι ὀργῇ ustrezam jezi, χάριν ἔχω πρός τινα rad me ima kdo, uživam naklonjenost koga, σοὶ χάριν φέρουσα tebi na ljubo, χάριν τινὸς ὁράω izkaže mi kdo ljubav; χάρις ἄχαρις gl. ἄχαρις; b) hvala, hvaležnost, plačilo, nagrada, τινός za kaj; χάριν (ἀπο)δίδωμι, ἐκτίνω, ἀνύω izkažem se hvaležnega, τινός za kaj, ὑπέρ τινος zaradi česa; slično χάριν ἔχω, οἶδα, γιγνώσκω, ἐπίσταμαι sem hvaležen; NT χάριν ἔχω tudi: pridobim si hvaležnost koga; ἀπομιμνῄσκομαι spominjam se s hvaležnostjo, χάριν κατατίθεμαι pridobim si hvaležnost, χάριν προστίθεμαι ustrežem (ugodim) želji, χάριν ὀφείλω dolgujem hvalo; χάριν λαμβάνω τινός hvaležen mi je kdo. 3. adverbialno: a) χάριν τινός komu na ljubo, v prid, zavoljo koga, zaradi česa, τὴν σὴν χάριν zavoljo tebe, τὴν τῶν Ἀθηναίων χάριν zavoljo Atencev, ἔπους σμικροῦ χάριν dasi bi zadostovala majhna beseda; b) χάριτι iz milosti, χάριτι μετέχω z zahvalo uživam NT; c) ἐν χάριτι ποιῶ τινί τι naredim kaj komu na ljubo (po volji), ᾄδω v milosti prepevam NT; d) εἰς χάριν πράττω τινί storim kaj komu na ljubo (po volji); e) μετὰ χαρίτων zelo ljubko (lepo); f) πρὸς χάριν na ljubo, po volji komu πράττω, διαλέγομαι, λέγω izlepa; κορέννυμαι po volji.