Franja

hombro moški spol rama, pleče

al hombro na plečih, na ramenih
arrimar el hombro truditi se, prizadevati si
echar(se) al hombro a/c nekaj nase vzeti
mirar a uno por encima del hombro prezirati koga
encogerse de hombros skomizgniti (z rameni)
llevar (sacar) a hombros na ramenih nositi

īn-surgō -ere -surrēxī -surrēctūrus (decomp.)

1. pokonci se postaviti (postavljati), dvigniti (dvigati) se, vsta(ja)ti: ostendit dextram insurgens Entellus V. stoječ, si forte prolapsus, attolli aut insurgere (vzdigniti se) haud licitum T., (anguis) arduus insurgens V., equus insurgit Cu. se vzpenja, socii, pariter insurgite remis V. poprimite za vesla, uprite se v vesla (ker je bilo treba pri veslanju vstajati), i. transtris Val. Fl., altior insurgens Sil., sibilat insurgens capiti … serpens Sil., alte insurgens gladio Sil.

2. metaf. vzdigniti (vzdigati) se, dvigniti (dvigati) se, nasta(ja)ti: insurgit silex V., collis L., insurgebat silva T., tenebrae insurgunt campis V., insurgit aquilo H., insurgens impetus undae O., insurgit Caesar T. stremi za uglednostjo (veljavnostjo), iugum insurgere Ap. plezati po … , iam mālus (jambor) insurgit Ap., crista nitenti insurgens cono Sil., fremitus insurgere opertos Val. Fl., Atax usque eo solitus insurgere, ut se ipse non capiat Mel., Romanas opes insurgere T., Horatius insurgit aliquando Q. ali insurgit mens, oratio Q. se dvigne v zanosu, se zavihti v zanosu, invigilare publicis utilitatibus et insurgere Plin. iun. truditi se za … , prizadevati si za … , Mavors insurgere coeperat Sil., Miletum … credens suis insurgere regnis O. da vstaja (se dviga) zoper … , saevior in miseros fatis Delius insurgit Stat. nastopa zoper … , ravna z …

in-tendō -ere -tendī -tentum

I.

1. nape(nja)ti: tormenta Cu., fauces Ci., arcum intendebat Apollo V., vela secundi intendunt zephyri V., rana intendit cutem Ph.; occ.
a) razpe(nja)ti, raz(pro)streti (raz(pro)stirati), razgrniti (razgrinjati), raztegniti (raztezati), (raz)širiti: nemus intendat silvas (drevesa) Pr.; refl.: nubes se intendēre Cu. so se razpeli (vlekli) po nebu, primis se intendentibus tenebris L. ko se je ravno stemnilo, nox se intendit L.; tudi brez se: vesperā intendente Amm. se nagiba, se je nagnil, intendentes solis radii Aur.
b) s čim prevleči, prekri(va)ti: tabernacula carbaseis intenta velis Ci., intenditque locum sertis V., bracchia tergo V. z govejim usnjem, gracili geminas stamine telas O., sellam loris Q., citharam nervis Q.; od tod z obrnjeno konstrukcijo (prim. circumdare): vincula collo V., coronas postibus O. razobesiti po … , folia sacrificationi Col.

2. metaf. nape(nja)ti = (po)večati, povelič(ev)ati, poviš(ev)ati, (po)množiti: cornū … intendit vocem V., intentis oculis contemplari Ci. z napeto pozornostjo, languescet industria, intendetur socordia T., spiritum intendere Cu. dihanje, odium, gloriam, cupiditates T., regis curam Cu., officia S. svojo gorečnost, formidinem, metum T., vera T. pretiravati, leges Plin. iun. poostriti, syllabam Gell. zatezati, se intendere Ci. napenjati se, truditi se. —

II.

1. raztegniti (raztezati), iztegniti (iztezati), pomeriti (pomerjati), nameriti (namerjati), obrniti (obračati) kam: manus T., bracchia O., palmas O.; smer: dextram intendit ad statuam Ci., aures ad verba O., Ci., aciem (oculorum) in omnes partes Ci., oculos in vultum legentis Iust.; z dat.: manus verberibus T. pomoliti, bracchia remis V. iztegniti po … ; occ. (orožje) obrniti proti komu, nameriti na koga, naperiti zoper koga: intentus est arcus in me unum Ci., hastas L. nastaviti, sagittas Cu., sagittam V. pomeriti s puščico, sprožiti jo, telo intento stare L. z golim mečem, tela in patriam Ci., tela intenta iugulis civitatis Ci., telum in iugulum Plin. iun., signa legionum intenta cervicibus vestris Ci., i. ictūs T., intento igne Sil. (o streli); pren.: de ducentis nummis primum intendam ballistam in senem Pl.

2. metaf.
a) pot ubrati, na pot stopiti (stopati), kreniti po poti, nameriti jo, odpraviti (odpravljati) se, (na)potiti se kam: iter in Italiam L., a portā ad praetorem iter intendit L., fugam i. L., Cu., Lucan. v beg se pognati, zbežati; prolept.: novum alveum Cu. napraviti si, quo ire intenderat S.; occ. obrniti (obračati) se, kreniti kam: ut eo, quo intendit, mature cum exercitu perveniat Ci., quo intendam? Ter., quo intenderat, in Manliana castra pervenit Ci.; pren. kam hoteti dospeti, nameniti se (namenjen biti) kam: ante … quam illuc proficiscare, quo te dicis intendere (v govoru) Ci.; stremeti, težiti za čim: huc igitur intendit T., quocumque intenderat, res adversae erant S., huc potius intenderet T., ea (natura) non satis proficere potuisset, nisi eodem studio atque imitatione intendisset Ci., ubi Marius haruspicis dicta eodem intendere videt S. prav na to meriti.
b) (kako dejanje) naperiti (naperjati), snovati proti komu, zoper koga: facinus in alienum hominem intentum Ci., periculum in omnes intenditur Ci., bellum in Hispaniam, bellum eo i. L., in aliquem (alicui) crimen L. (ob)dolžiti, (o)kriviti koga, dolum Cu. zvijačo (past) nastaviti, fallaciam in aliquem Ter. (po)lotiti se koga z … , alicui probra ac minas T. sramotiti ga in groziti mu, alicui litem Ci. pravdo začeti (sprožiti, naperiti) zoper koga, crimen in aliquem L. ali (adulterii) crimen alicui Suet. (ob)dolžiti, (o)kriviti koga (česa), quo cupiditatem intendit Antonius Ci.; brez določitve smeri: actionem perduellionis intenderat Ci. je bil naperil (sprožil) tožbo …
c) (svojega duha, svojo skrb, pozornost) obrniti (obračati) na kaj, paziti, prežati na kaj, streči po čem: animum ad reparandas vires Cu., animus intenditur in curas Ci., animum i. in ea quae … Ci., oculos et mentes in pugnam C., illuc mentem Q., animum rebus honestis H., Q., cogitationes in aliquid L., curam in apparatum belli L., sensus ad aliquid Ci., omnes curas in aliquem Cu., alicui rei curam Plin., dolorem in ultionis solacia Iust., opes ad dominationem occupandam Iust., considerationem ad rem Ci., eruditionem ad rem Plin. iun., laborem in aliquid Q., in rem novam i. Q., ad nuptias Cleopatrae Iust.
č) posvetiti (posvečevati) se, vda(ja)ti se čemu, baviti (pečati, ukvarjati) se s čim: in Italiam resque urbis T., ad publicas curas T., se alienis negotiis T.; occ.
d) nameniti se, namerjati, nameravati: consilium Ter.; s pronominalnim obj.: si Antonius, quod animo intenderat, perficere potuisset Ci., neque quod intenderat, perficere potest S., non quod intenderat, ut Adherbalis potiretur, efficere potuit S., intendentes, ut oratores fiant Q.; z inf.: fugā salutem petere intenderunt C., in potestatem redigere animo intendit T.
e) trditi, skušati dokazati: id, quod intenderemus, confirmare Ci., falsum i. Ci.; abs.: eum, quomodo nunc intendit, ne in vivorum quidem numero fuisse demonstrat Ci.; z ACI: (Lupus) intendere coepit, se oportere … facere Ci., hunc se intendit esse Ter. — Od tod adj. pt. pf. intentus 3, adv. -ē

1. napet; kot pt. pf.: intentus arcus Cu., O., intentae chordae Ci.; pren.: intentus labor O. naporno delo, intentior cura L., Cu. večja, intenta alimentorum pretia T. povišana cena, intentior disciplina T. strožji, tesnejši, febris Cels. huda, impetus intentior Sen. ph. silnejši, ut altera pars orationis levis atque summissa, sic haec intenta ac vehemens esse debet Ci.; enalaga: milites intenti T. goreči v službi.

2. metaf. napeto (z napeto pazljivostjo) čakajoč (pričakujoč) koga ali kaj, prežeč na kaj, pazljiv, pozoren: intenti exspectant signum V., omnes milites intenti pugnae proventum exspectabant C., intentiores utrimque custodiae L., cum Maria corde intentissimo pasceretur Aug., mutato vultu intentissimus cogitare coepi Aug., intentissima conquisitio L.; na vprašanje na kaj? z ad ali in z acc.: ad pugnam C., in pugnam intenti Cu., ad nutum ducis Cu., ad id tantum L., in omnem occasionem L., ad unum imperium L., mens in imagines Ci.; tudi adversus omnes motus L.; pesn. z dat.: mens intenta malis L.; z odvisnim vprašalnim stavkom: intenti, quam mox signum daretur L., intenti paratique, si lacesserentur L., intentus, sive Etruria se interim sive Latini aut Hernici moverint L. pazljiv na vsako gibanje, bodisi v Etruriji ali … , intente audiri Q., intentius contemplari Amm.; occ.
a) zelo skrbeč za kaj, nenehno misleč na kaj, na umu (v mislih) imajoč kaj, prizadevajoč si za kaj, marljivo se s čim ukvarjajoč, prizadeven, skoren = vnet za kaj, skrben, iskren: intentius delectūs habere L., intentius bellum apparare L., intentius se excusare T., ea multo intentius petere in vitā Corn., eo intentius Vologeses premere obsessos T., intentius admonere, ut … L., intente instanterque pronuntiare Plin. iun., intente observare Vulg.; z dat.: intentus operi agresti, rustico L., arti Cu., servilibus officiis L., libello Fl., paci Lucan., cogitationi Suet., proeliis Amm., dies vigiliae intentae Amm.; zlasti z dat. gerundivi: agendo Galliarum censui intentus T., non ante umquam Volscos nec ducibus legendis nec exercitui scribendo intentiores fuisse L., celerandae victoriae intentior T., inter id instruendae fraudi aliquanto intentior quam muniendis castris aut ulli militari operi L.; z ad: ad curas L., ad parendum L.
b) pripravljen (gotov) na boj (udar); z ad ali in: exercitus ad proelium intentus ornatusque T., cum adunata omnis classis et intenta in navale bellum esset Iust.; z dat.: dimicationi ultimae instructus intentusque L.; abs.: paratus et intentus, intentus paratusque, armatus intentusque S., L., T.

krùh (krúha) m

1. pane:
mesiti, peči kruh impastare, cuocere il pane
kruh vzhaja il pane lievita
biti dober kot kruh essere buono come il pane
biti česa vajen kot (vsakdanjega) kruha esserci abituato come al pane quotidiano
star, suh kruh pane vecchio, stantio
bel, črn kruh pane bianco, nero
Grahamov kruh pane integrale
koruzni, pšenični, rženi kruh pane di granturco, di grano, di segala
mlečni, oljnati kruh pane al latte, imburrato
domač kruh pane casalingo
drobtina, skorja, sredica kruha briciola, crosta, mollica di pane
proizvodnja kruha industria panaria

2. pren. raccolto di grano

3. pren. (delo, poklic) pane; lavoro; minestra:
biti ob kruh perdere il posto di lavoro
delati za (ljubi) kruh, služiti kruh lavorare per la minestra, guadagnarsi il pane
tovarna je dajala kruh veliko ljudem la fabbrica dava il pane a molta gente

4. pren. (osnovne materialne dobrine) pane:
truditi se za kruh guadagnarsi il pane
rel. daj nam danes naš vsakdanji kruh dacci oggi il nostro pane quotidiano
rel. darovati kruh in vino offrire il pane e il vino, celebrare la messa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
iz te moke ne bo kruha se son rose fioriranno
pren. rezati komu kruh mantenere qcn.
pren. človek ne živi samo od kruha non di solo pane vive l'uomo
pren. živeti ob kruhu in vodi essere a pane e acqua, fare una vita stentata, grama
pog. biti pri lahkem kruhu avere un buon impiego
iti s trebuhom za kruhom andare in cerca di fortuna
jesti bel, črn kruh nuotare nell'abbondanza, stentare
biti (belega) kruha pijan, sit il peggior male del ricco è la sazietà
smejati se kot cigan belemu kruhu ridere di cuore
PREGOVORI:
za lenuha ni kruha chi non lavora non mangia
zarečenega kruha se največ poje non fare giudizi affrettati (che forse dovrai ritrattare)
kdor zgodaj vstaja, mu kruha ostaja il mattino ha l'oro in bocca

labor² (starejše labōs) -oris, m (labāre) „omahovanje pod bremenom“, od tod

1. abstr. delo = delovanje, napor, trud, prizadevanje: laborem capere, suscipere, subire, sustinere Ci. ali laborem sumere C. naprtiti si delo (kakor kako breme), delo nase vzeti (jemati), prevze(ma)ti, naložiti si, labores adire N., V. lotiti se, labores tolerare, pati S., labores ferre N., C., laborem consumere in re Ci. uporabiti trud = truditi se, prizadevati si za kaj, laborem sibi sumere et alteri imponere C. naprtiti, naložiti (nalagati), succumbere labori Ci., C. o(b)nemoči pod delom, delu ne biti kos, laboret industria N. velik trud, cum labore Ci. s trudom, trudoma, težko, multo labore Ci., summo cum labore Ci., nullo labore, sine ullo labore Ci. brez truda (težav), perpetuo suo labore C. ko se je moral sam neprenehoma truditi, per laborem S. z naporom, naporno, (mnogo) trpeč, l. corporis Ci. telesni napor, telesno trpljenje, l. animi Ci., N. duševni napor, l. militiae Ci. vojni (vojaški) napor, l. Isthmius H. borba na istmijskih igrah; labor est z inf.: L., Plin., Fl. velika zadeva je (za koga), težko (težavno, trudapolno, naporno) je: res erat multae operae ac laboris C. zadeva je stala mnogo truda in napora, je bila zelo utrudljiva in naporna; meton.
a) delavnost, prizadevnost, trudoljubnost, telesna moč (jakost), vztrajnost: magni formica laboris H. zelo delavna, nadvse marljiva, iumenta summi laboris C. zelo vztrajna, homo magni laboris summaeque industriae Ci. vztrajno delaven in zelo podjeten človek.
b) utrudljivo dejanje, delo (zlasti vojaško oz. vojno): Herculeus l. H., sed te iam ferre Herculi (dat.) labos est Cat., belli labores V. junaška dela, rei militaris l. N. dejanja v vojni.
c) konkr. (dokončano) delo = opus izdelek, pridelek, pritrudek: multorum mentium labor C., operum laborem V. stavbo, labor anni V. s trudom pridelani letni pridelki, labores boum V. (prim. facta boum, facta hominum V. po Hom. ἔργα βοῶν, ἔργα ἀνϑρώπων) obdelano polje, Iliadumque labor, vestes V. umetelno (žensko) delo, umetelna obleka.

2. težava = muka, nadloga, trpljenje, trpež, sila, nuja, bol(est), bolečina, bolezen: labores homini eveniunt Pl., Troiae supremum audire laborem, Iliacos audire labores V. trpljenje, multis perfunctus laboribus N. po mnogih prestanih nezgodah; od tod: lunae labores V. mesečev(i) mrk(i), labores solis V. trudapoln (naporen) sončni tek, včasih tudi = sončni mrk(i), Lucinae experta labores V. porodne težave (gl. Lūcīna); v pomenu telesna bol(est), bolečina: cor de labore pectus tundit Pl.; v pomenu duševna bol(est), bolečina, toga, tožnost: quamquam ibi animo labos grandis capitur Pl., verum ex eo misera quam capit laborem! Ter.; v pomenu bolezen: valetudo decrescit, accrescit labor Pl., praesens fortuna laborum V. krepko zdravilo zoper bolezni, mox et frumentis labor additus, ut mala culmos esset robigo V., l. nervorum Vitr. bolezen živcev, annuus earum (apum) labor est initio veris Col. — Pooseb. Labōs -ōris, m Lábor = Trud, Trpež, podzemeljsko božanstvo: V.

3. težeče breme, teža: saxa si sint in locis tectis, sustinent laborem Vitr. prenesejo težo, so trpežni, hi (lapides) laborem quoque tolerunt Plin.

Opomba: Starejša soobl. labōs tudi pri Ter., Luc., Pac. et Varr. ap. Non., S. fr., Val. Fl., Plin. in poznih piscih.

leichtmachen, leicht machen olajšati; es sich leichtmachen pretirano si olajšati (vso stvar), ne truditi se posebno, narediti kaj po kratkem postopku

littera (po drugih līttera, slabše lītera) -ae, f (morda (sor. z lino) iz *lītes-ā ali *leites-ā „namazano“, od tod „pisano znamenje, črka“; po mnenju drugih izpos. iz gr. διφϑέρα koža, pisanje, pismo)

I. črka, pisménka, pisni znak (znamenje), písme: A littera Ci. ali l. A Vitr., U et O litterae Q., homo trium litterarum (šalj. = fur) Pl., littera salutaris (tj. A = absolvo) Ci., naspr. l. tristis (C = condemno) Ci. (oboje na glasovnicah sodnikov), l. funesta ali communis pueroque viroque O. pismenki narekanja (naricanja) AI, litterae inanes L. mrtve, litterae grandes ali maximae Ci. velike črke, littera quadrata Petr. pismo z uncialno pisavo, lapidariae litterae Petr. pisava (črke) napisov na kamnih, nescius litterarum Varr. ki ne zna pisati, is (sc. magister pastorum) sine litteris idoneus non est Varr., ki ne zna brati in pisati, verba et litterae legis Ci., litterarum formae Ci., Q., T. ali simulacra Sen. ph. ali ductūs Q., litterae figura Plin., unius et viginti litterarum formae Ci. ali prima litterarum elementa Q. abeceda, miraculum litterarum L. čudo pisane besede = pisava, pisanje, litterarum inventores T., litterarum ordo Plin., Suet. ali series Amm. abecedni red, scientia litterarum Paul. (Dig.) pisna umetnost, litteras discere Pl. učiti se abecede, litteras discere apud aliquem Ci. učiti se brati pri kom, litteras facere Pl. pisati, neque quicquam meliust (= melius est) mihi … quam ex me ut unam faciam litteram longam Pl. = da se obesim, ne litteram quidem ullam fecimus nisi forensem Ci. nisem napisal niti ene črke, scire litteras Pl., Corn., Vitr. črke poznati = znati brati ali pisati, si Graecam unam litteram scisse Ci. ko bi bil umel, litteras scire tudi = biti vešč knjigovodstva, spoznati se na knjigovodstvo, znati voditi poslovne (računske) knjige: dispensator litteras scit Ci., litteras nescire Sen. ph. ne znati pisati, sonos vocis paucis litterarum notis terminare Ci. označiti z le malo črkami, Graecis litteris uti C. pisati z grškimi pismenkami (= grško), suis litteris perverse uti Mel. pisati od desne proti levi (o Egipčanih), Helvetiorum tabulae litteris Graecis confectae C. ali epistula Graecis conscripta litteris C. pisano v grščini, lex vetusta est, priscis litteris verbisque scripta L., hinc liber non parum continet litterarum Ci. je že dovolj obširna, ad me (gl. ad C. I. 1.) litteram numquam misit Ci. ali (elipt.) neque ullam litteram ad me (sc. misit) Ci., litteris parcere Ci. varčevati s papirjem, nullaque, quae possit, … exstat littera Nasonis sanguinolenta legi O., littera pro verbis, quam pes in pulvere duxit O. črka, ki jo je potegnila (= zarisala) noga v prah, littera fundit se Plin. črka se razlije po papirju, haerere circa litterarum formas Q. ukvarjati se še s črkovanjem, locum (sc. iz knjige) ad litteras subicere Q. dobesedno spodaj navesti (navajati), tres litteras adicere (sc. Latinis litteris) T., aliquem (= alicuius vitam) in litteras mittere Vop. popisati življenje, napisati življenjepis koga, eos versus in litteras dare Macr. zapisati. —

II. meton.

1. sg. littera
a) svojeročno (lastnoročno) pisanje, pisava koga, „roka“: Alexidis manum amabam, quod tam prope accedebat ad similitudinem tuae litterae Ci. ep. ker je bila tako zelo podobna tvoji pisavi.
b) pesn. nam. pl. litterae α) pisanje = pismo: quam legis, a rapta Briseïde littera venit O., littera celatos arcana fatebitur ignes O., tristem mortis demonstret littera causam Tib., littera facundi gratum mihi pignus amici pertulit Mart. β) dolžno pismo, zadolžnica: littera poscetur O. γ) nagrobni napis, epitaf: inque sepulchro, si non urna, tamen iunget nos littera O.

2. pl. litterae vsakovrstno pisanje
a) spisi, zapis(k)i: quod litteris exstet Ci. kar je zapisano, pis(me)no izročeno, propria legis et ea, quae scripta sunt, et ea, quae sine litteris … retinentur Ci. ne da bi bilo (za)pisano, aliquid litteris consignare ali custodire Ci. = aliquid litteris mandare Ci. kaj zapis(ov)ati, na papir preliti (prelivati), eos, qui discunt, litteris confisos minus memoriae studere C. zanašajoč se na zapiske, rarae per ea (eadem) tempora litterae L.
b) spis, poseb. uradni spis(i) (npr. odlok(i), službodajno pismo, zaporno povelje), sestavek, listina, dokaz(il)no pismo, dokazilo, zapisnik, obrednik, molitveni obrazec, poročna knjiga, računska knjiga, računi, kupno pismo, (kupna) pogodba ipd: Graecae de philosophia litterae Ci., priscae Graecorum litterae Ci., litterae publicae Ci. listine, pa tudi = vojna pisarna, vojni urad, arhiv (vojni računi, poročila podpoveljnikov ipd.) C. (Comment. de bello Gall. 5, 47), litteras conquirere Ci. pis(me)ne dokaze, dokazila, cedo mihi eiusdem praetoris litteras Ci. spise, zapis(ni)ke, ubi non modo res (imovina) erat, sed ratio (računi) quoque omnis et omnes litterae Ci. tega se tičoči spisi, eos libros omnes litterasque detulit L. vse knjige in spise (tj. poročne knjige, obrednike, molitvene obrazce), hic propter magnitudinem furti sunt … litterae factae Ci. kupno pismo, kupna pogodba, litteras revocavit Suet. službodajno pismo, pismo o imenovanju, diploma, litterae divinae, litterae sanctae Lact. ali sacrae Aug. Sveto pismo.
c) (kot pl. tantum in pravi pl.) pismo, pisma, list(ina), dokument, dopis, odpis, pismeni odgovor, uradni dopis, uradno (s)poročilo, uradna poslanica, oblastven ukaz: unae litterae Ci. ep. eno pismo, binae litterae Ci. ep. dve pismi, trinae litterae Ci. ep. tri pisma, litterae ab aliquo C. litterae ad aliquem Ci. litterae in (zoper) aliquem Ci. ep., T., res dignae litteris nostris Ci. ep. vredne, da ti jih sporočim, litterae Caesaris C., litterae regis Ci., L., litterae paucorum versuum (vrstic) L., libri allatarum, missarum litterarum Ci. svežnji prispelih, odposlanih pisem, tanta auctoritas litterarum Ci. tako tehtna pisma, exemplum Caesaris litterarum Ci. prepis, neglegentia litterarum Ci. ep. zamuda pri pisanju pisem, vicissitudo litterarum Hier. dopisovanje, litteris in per litteras Ci., N. idr. pis(me)no, pisemsko, litterae proximae Ci. ep. zadnje pismo, litterae superiores Ci. ep. prejšnja pisma, litterae matutinae, antemeridianae, po(st)meridianae, vespertinae Ci. ep. zjutraj, dopoldne, popoldne, zvečer prispela (prejeta) pisma, l. atrocissimae Ci. grozovito pismo, l. domesticae Ci. ep. rodbinska pisma, l. inanes Ci. ep. prazna, brez jedra, brez vsebine, l. commendaticiae Ci. ep., Icti. ali commendantium Fr. ali commendatoriae Sid. priporočilna pisma, l. consolatoriae Ci. ep. tolažilno pismo, verbosiores alicuius litterae N., litterae magnificis verbis, rerum vacuae T., grates agentes litterae T. zahvalno pismo, zahvala, litterae gratulatoriae Aug. voščilno pismo, čestitka, nuntii litteraeque ali litterae nuntiique C. ustna in pis(me)na ali pis(me)na in ustna (s)poročila, litterae publicae Ci. uradno pisanje, uradni dopis, litterae victrices Ci. ep. = litterae laureattae L. poročilo o zmagi, litterae contrariae Ci. protislovni, ne ujemajoči se dopisi, l. iniquae Ci. krivični, krivice vsebujoči dopisi, l. inusitatae Ci. nekaj nenavadnega vsebujoči dopisi, dopisi z nenavadno vsebino, nenavadni dopisi, litterae tumultuosiores Suet. vznemirjajoči uradni dopisi; dare (dedere, reddere) alicui litteras Ci. ep. izročiti komu pismo (da ga vzame s seboj), dati pismo v izročitev komu, tako tudi: dare alicui litteras ad aliquem Ci. ep. dati komu pismo za koga (da ga komu izroči), toda: dare litteras ad aliquem Ci. ep. napisati pismo komu, pisati komu, dopisovati si s kom, litteras publice mittere N. poslati pismo uradno, mittere ad aliquem (redkeje alicui Auct. b. Hisp.) litteras Ci., C., Hirt., L. idr. (z ut, ne, samim cj. ali ACI) = odposlati pismo komu, pisati komu, tudi = pismeno naznaniti (naznanjati), javiti (javljati), naročiti (naročati), ukaz(ov)ati komu kaj, litteras alicui remittere (z odvisnim vprašalnim stavkom) C. odpisati komu, pis(me)no odgovoriti komu, scribere litteras C. (z ACI), scribere litteras ad aliquem, scribere litteras de aliquo ad aliquem Ci., litteras componere ad aliquem T. = litteras facere ad aliquem Iust. sestaviti (sestavljati) pismo za koga, (na)pisati pismo komu, pisati komu, litteras perferre C. prinesti (vročiti) pismo naslovljencu, pismo prav oddati, litteras signare, obsignare, resignare Ci. (gl. omenjene glag.), scindere alicuius litteras Ci. fr., litteras approbare Ci. ep. spozna(va)ti pismo za svoje, prizna(va)ti pismo za svoje, non nihil significabant tuae litterae Romam L., Ci. ep. tvoje pismo je vsebovalo lahne namige, v svojem pismu si mi lahno namigoval, litterae Capuam ad Pompeium volare dicebantur Ci. ep. pravili so, da jadrnica s poslanico hiti k Pompeju.
d) pis(me)ni (literarni) spomeniki: knjige, knjiž(ev)na dela, književnost, literatura, slovstvo, leposlovje, beletristika: abest historia litteris nostris Ci., Graece de philosophia et illustrioribus litteris explicare Ci. v književnih delih, aliquid Latinis litteris mandare Ci. v latinsko književnost uvesti, tj. v latinščino prevesti, polatiniti, eruditus Graecis litteris Ci. poznavalec grškega slovstva, Graecarum litterarum rudes Ci. ali Graecarum litterarum expertes N. nepoznavalci (neizobraženi na področju) grškega slovstva, dedere se Persarum litteris sermonique N. posvetiti (posvečati) se perzijski književnosti in jeziku, ukvarjati se s perzijsko književnostjo in jezikom, aut litteris Graecis aut sermoni studere Iust.
e) veda, znanost(i), poznavanje, (učeno) znanje, učenost, znanstvena izobraženost, izobrazba, omika, ukvarjanje (pečanje) z znanostjo, znanstveni nauki, znanstvene študije, učenje (proučevanje) znanosti, učenje (proučevanje) jezikov, jezikoslovje, včasih tudi pisateljevanje: litterae Graecae, Latinae Ci., communes Ci. navadna znanstvena izobrazba, domesticae Ci. teoretično, znanstveno prizadevanje (naspr. forenses artes Ci. praktično prizadevanje na forumu), l. altiores Plin., fuit in Caesare ingenium, ratio, memoria, litterae Ci. znanstvena izobraženost, erant in eo plurimae litterae nec eae vulgares Ci. bil je vsestransko in ne povprečno izobražen, litterarum cognitio, scientia Ci., litterarum studium Ci., N., studia humanitatis ac litterarum Ci. za družabno in znanstveno omiko, homini non hebeti neque communium litterarum et politioris humanitatis experti Ci., abhorrere a litteris, ab humanitate Ci. ne pristajati (biti primeren) res vsestransko izobraženemu možu, dare se huic etiam generi litterarum, dedere se litteris, huic studio litterarum penitus se dedere, litteris omnibus a pueritia deditus Ci., studere litteris Ci., scire litteras Ci. biti znanstveno izobražen, nescire litteras Ci. brez učenosti, brez znanstvene izobrazbe biti, litterarum admodum nihil sciebat Ci. prav nobene znanstvene izobrazbe ni imel, neque ullos versus neque ullas litteras nosse Ci. ne umeti … niti malo znanstvenega, ne poznati … niti malo znanosti, perfectus in litteris Ci. znanstveno izobražen, orator sit mihi tinctus litteris Ci. dodobra znanstveno izobražen, Graecas litteras in senectute didicisse Ci. grščino, id litterae docent Ci. jezikoslovje; Graecarum litterarum doctor N., in primis studiosus litterarum Ci., N. znanstveno prizadeven, prizadeven na znanstvenem področju, cupidissimus litterarum fuit N. zelo rad se je ukvarjal z znanostjo, z zgodovino (povzeto iz pis(me)nih spomenikov), rudes Graecarum litterarum N. neizobraženi na področju grške zgodovine, litteras amare N., omnia reliqua tempora litteris tribuere N. znanosti, znanstvenemu delovanju, hic tantus vir tantisque bellis districtus nonnihil temporis tribuit litteris N. pisateljevanju, litteris confidere Vitr. opirati se zgolj na znanstvene nauke (študije), sine litteris contendere Vitr. truditi se brez proučevanja znanosti, ignarus etiam servilium litterarum Sen. ph. ne poznavajoč znanosti niti toliko kot suženj, alter litterator fuit, alter litterarum sciens Gell. znanstveno izobražen mož, pravi učenjak, non eā re litteras quoque alias nescio Gell. vendar to še ne pomeni, da sem tudi sicer brez znanstvene izobrazbe, dedere se ad litteras memoriasque veteres Gell., oratorias litteras docere Lact., de Graecorum penitissimis litteris hanc historiam eruisse Macr., gymnasium litterarum Sid., civitas litterarum Cass.

losing [lú:ziŋ]

1. pridevnik
izgubljajoč, ki prinaša izgubo; izgubljen, brezupen

2. samostalnik
množina izgube

to play a losing game truditi se zaman

machen

1. narediti, delati; (tun) počenjati, početi; die Haare, die Küche: urediti, Räume: pospraviti; Angaben: dati, dajati (podatke); machen lassen pustiti delati/početi, Kleidung: dati delati/v delo; aufmerksam machen auf opozoriti (na); froh machen razveseliti; größer machen povečati; kleiner machen zmanjšati; kürzer machen skrajšati; lächerlich machen smešiti, osmešiti; länger machen podaljšati; müde machen utrujati, utruditi; traurig machen žalostiti, razžalostiti; unmöglich machen onemogočiti; weiter machen razširiti; den Anfang machen začeti, biti prvi; die Erfahrung machen izkusiti, pridobiti izkušnjo; Kummer machen žalostiti (koga), delati skrbi (komu); Mut machen hrabriti (koga)

2. Rechnung: znašati, znesti, biti (zwei und zwei macht vier dva in dva je štiri; das macht 4 Mark to znese 4 marke)

3. biti za, predstavljati, biti (eine traurige Figur machen biti žalostna pojava), den Hanswurst machen biti za bedaka; den Sprecher machen biti predstavnik; Vergnügen machen biti v veselje

4. einen Märtyrer, auf großzügig: delati se (mučenika, velikodušnega)

5. spravljati v; Angst machen jemandem spravljati v strah (koga); lachen/weinen machen spraviti v (smeh/jok); zbujati; Hoffnung machen jemandem zbujati upanje (komu/v kom)

6. einen Sieg, Gewinn, Punkte: doseči (zmago, dobiček, točke) machen in trgovati z, figurativ krošnjariti z; ins Bett/in die Hosen machen podelati se; machen zu narediti za; von sich reden machen zbujati pozornost; sich machen narediti se; dobro izgledati; (sich bessern) iti na bolje; sich machen irgendwohin spraviti se (kam); sich viel/wenig machen aus biti do (ich mache mir ... veliko mi je do/nič mi ni do) ; sich Gedanken machen biti zaskrbljen/vznemirjen; sich Mühe machen truditi se; sich Sorgen machen biti zaskrbljen, delati si skrbi; sich dünne machen popihati jo, pocvirnati jo; sich lächerlich machen osmešiti se; sich nützlich machen biti koristen, pomagati; sich unbeliebt machen biti zoprn, neprijeten; sich unmöglich machen onemogočiti se; sich [verhaßt] verhasst machen osovražiti se, postati osovražen; sich machen an etwas lotiti se česa; sich auf und davon machen pobrati šila in kopita; sich auf den Weg machen odpraviti se; sich aus dem Staube machen pocvirnati jo, izginiti; es sich bequem machen razkomoditi se; es sich leicht machen vzeti (vse) zelo zlahka; es wird sich machen bo že šlo; das [läßt] lässt sich machen to bo šlo; es ist nichts zu machen ni kaj, nič ne pomaga; das macht nichts nič ne de; was macht ...? kaj počne .../kako je kaj z ...?; mach, [daß] dass ... glej, da ...; mach's gut! srečno!

make^*2 [méik]

1. prehodni glagol
delati, napraviti; izdelati, izdelovati (from, of, out, of iz)
predelati, predelovati, tvoriti, oblikovati (to, into v)
pripraviti (kavo, čaj); uvesti (pravila, zakone), sestaviti, spisati (pesem); zbrati (glasove); ustvariti
figurativno napraviti kaj iz koga (to make a doctor of s.o.)
povzročiti, prinašati (zadovoljstvo); pokazati se, postaviti, biti (she makes him a good wife)
znesti, znašati; imenovati za (he was made a general)
(z nedoločnikom brez "to" v aktivu, s "to" v pasivu) pripraviti koga do česa (they made him talk, he was made to talk)
meniti, misliti, predstavljati si (what do you make of it)
pogovorno imeti koga za kaj (I make him an honest man)
zaslužiti, ustvariti dobiček; doseči (hitrost), premeriti (pot)
sleng zapeljati, posiliti; prispeti (ladja v pristanišče), doseči
navtika zagledati (kopno)
britanska angleščina jesti; imeti (govor); mešati karte
elektrika spojiti
ameriško, sleng identificirati koga

2. neprehodni glagol
nameniti se, poskusiti, napotiti se, peljati (pot) razprostirati se, teči (reka) (to)
nastopiti (plima), naraščati (voda)
figurativno povzročiti, pripeljati do

to make advances truditi se koga pridobiti
to make no account of ne ozirati se na kaj
to make allowance for upoštevati, biti uvideven
to make amends for odškodovati, oddolžiti se za kaj
to make angry zjeziti
to make an appointment dogovoriti se za sestanek
to make as if (ali as though) pretvarjati se, hliniti
as you make your bed so you must lie upon it kakor boš postlal, tako bož ležal
to make a bag imeti dober lov
to make the bed postlati
to make believe pretvarjati se, hliniti
to make a bid for truditi se za, potegovati se za kaj
to make bold drzniti si, upati si
to make no bones about povedati odkrito brez strahu, požvižgati se na kaj
to make one's bread vzdrževati se sam
sleng to make book ilegalno sklepati stave na konjskih dirkah
this book makes good reading ta knjiga se dobro bere
to make or break s.o. pripeljati koga do uspeha ali poloma
to make a clean breast of priznati, olajšati si srce
to make bricks without straw delati nekaj neizvedljivega
to make the best of izkoristiti kar najbolje, napraviti kar se le da, sprijazniti se s čim
to make cards mešati karte
to make certain prepričati se
to make clear objasniti, razložiti
to make the door upon s.o. zapreti komu vrata
to make a difference to biti važno, spremeniti stvar
to make s.th. do; ali to make do with a.th. zadovoljiti se s čim
to make no doubt ne dvomiti
to make both ends meet shajati s svojimi sredstvi, prilagoditi izdatke dohodkom
to make eyes at spogledovati se, zaljubljeno koga gledati
to make an effort potruditi se
to make excuses opravičevati se, izgovarjati se, izvijati se
to make an example of eksemplarično kaznovati
to make an exhibition of o.s. spozabiti se
to make faces at pačiti se komu
to make a face nakremžiti se
to make a figure zgledati smešen
to make a fire zakuriti
you are made for this job si kot ustvarjen za to delo
to make one's fortune obogateti
to make a fool of o.s. biti za norca
to make a fool of s.o. imeti koga za norca
to make free with brez zadrege uporabljati, razpolagati s čim
to make friends with sprijateljiti se s kom
to make fun (ali game) of zasmehovati koga, zafrkavati
to make a go of uspeti v čem
to make good uspeti
to make s.th. good povrniti, kriti, nadoknaditi
to make a hash of pokvariti, zavozlati (zgodbo)
to make a habit of it priti v navado
to make haste pohiteti
to make hay pospraviti seno
to make hay of napraviti zmešnjavo
to make hay while the sun shines kovati železo dokler je vroče
to make head(way) napredovati
to make headway against premagati (težave)
not to make head or tail of ne razumeti
ameriško to make a hit postati popularen
to make o.s. at home biti kakor doma
ameriško to make it uspeti
navtika to make it so izvršiti nalog
to make it hot for s.o. naščuvati javnost proti komu, preganjati koga
to make things šaljivo gladko izpeljati (da teče kot po maslu)
ameriško to make a killing nenadoma zaslužiti ali priti do denarja
to make known sporočiti, objaviti
to make land zagledati kopno, pripluti v pristanišče
to make light (ali little) of podcenjevati, nalahko jemati
sleng to make like posnemati
to make a living preživljati se
to make one's own life živeti svoje življenje, hoditi svojo pot
to make love to ljubimkati, spolno občevati s kom
to make one's mark napraviti karijero, izkazati se
to make one's mark on vtisniti svoj pečat
to make or mar pripeljati do uspeha ali poloma
to make a match dobro se omožiti (oženiti)
to make a good meal dobro jesti
to make merry hrupno proslavljati, bučno se veseliti
to make minoemeat of izpodbiti, popolnoma premagati
to make a monkey out of osmešiti koga
to make money dobro zaslužiti, obogateti
to make the most of čim bolj izrabiti
to make a mountain out of a molehill napraviti iz muhe slona
to make mouths at pačiti se komu
to make s.o.'s mouth water vzbuditi zavist ali željo
to make move lotiti se česa, odpraviti se, kreniti
to make much of ceniti, pripisovati važnost čemu, imeti od česa veliko koristi
to make a name for o.s. napraviti si ime
to make a night of it prekrokati vso noč
to make a noise in the world postati slaven, zasloveti
to make nothing of ne razumeti, biti zmeden
to make of tolmačiti, razlagati si
to make one of priključiti se
to make the pace voditi, diktirati tempo
to make passes at objemati, ljubkovati, dvoriti
to make peace skleniti mir
to make one's pile obogateti, spraviti denar na kup
to make a play for poskužati pridobiti
to make a plunge lotiti se brez pomisleka, visoko staviti
navtika to make port pripluti v pristanišče
to make a point of vztrajati pri čem, predvsem se potruditi
to make a price nastaviti ceno
to make a practice of imeti navado, navaditi se
to make a racket biti zelo hrupen, razgrajati
to make ready pripraviti
to make the rounds obhoditi (stražar)
to make sail odpluti, odjadrati
to make o.s. scarce izginiti
to make a scene napraviti komu neprijetno sceno
to make no secret of ne prikrivati, odkrito pokazati ali povedati
to make shift with pomagati si, nekako urediti
to make s.o. sit up koga zelo presenetiti
to make a good (poor) showing dobro (slabo) se izkazati
to make it snappy podvizati se
to make s.o. sore razjeziti koga
to make a splash napraviti senzacijo
to make a speech imeti govor
to make great strides hitro napredovati
to make a stab at poskusiti kaj narediti
navtika to make sternway ritensko pluti, zaostajati, nazadovati
to make a stand zaustaviti se, postaviti se v bran (vojska)
to make sure prepričati se
to make a clean sweep of dobro pomesti, vse odstraniti
to make tick pripraviti do dela
to make good time hitro napredovati
this makes the 10th time to je že desetič
to make a good thing of obrniti v svojo korist
to make a touch sposoditi si, poskušati si sposoditi
to make hacks for odpraviti se kam, napotiti se
ameriško to make the team biti sprejet v moštvo
to make a train ujeti vlak
to make a trial of poskusiti, preizkusiti kaj
to make o.s. understood jasno se izraziti
to make use of uporabiti kaj
to make way utreti si pot, napredovati
to make one's way in the world uspeti v življenju
to make one's way out oditi
to make way for umakniti se komu
to make s.o. out of his wits spraviti koga ob pamet
to make war upon vojskovati se s kom
navtika to make heavy weather prebijati se po razburkanem morju
to make short work of hitro kaj končati
to make water scati

móč (-í) f

1. forza; vigore:
imeti medvedjo, volovsko moč essere forte come un toro
duševna, telesna moč forza, vigore spirituale, fisico

2. pl. moči (sposobnost za obstajanje, bivanje, razvijanje) forze:
starčku pojemajo, pešajo moči le forze del vecchio vanno scemando

3. forza, potenza:
naprave delajo na vso moč le apparecchiature funzionano a tutta forza, a tutto vapore
moč vodovoda la potenza dell'acquedotto

4. (kar omogoča kako dejavnost) forza; potenziale, potere:
izrazna moč jezika il potere espressivo di una lingua
zdravilna moč rastlin il potere terapeutico di una pianta
gospodarska moč države la forza economica di un Paese
jedrska moč posameznih držav il potenziale nucleare dei singoli Stati

5. (kar omogoča komu, da uveljavlja svojo voljo) potere:
v nedemokratičnih državah imajo državni organi veliko moč nei Paesi non democratici gli organi dello Stato hanno un grande potere
pravica je brez moči la giustizia è impotente

6. (značilnost česa glede na učinek, čutno zaznanost, intenzivnost) forza:
moč vetra la forza del vento
moč glasu la forza della voce
moč volje forza di volontà

7. (delavec, uslužbenec) dipendente, impiegato:
dobili smo novo učno moč la scuola ha un nuovo insegnante

8. na vso moč (v adv. rabi):
hvaliti koga na vso moč fare lodi sperticate di uno
truditi se na vso moč impegnarsi con tutte le forze, mettercela tutta
na moč lep avtomobil una macchina bellissima

9. fiz. (delo, opravljeno v časovni enoti) potenza, energia:
pri eksploziji atomske bombe se je sprostila velika moč nell'esplosione della bomba atomica si liberò un'enorme energia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
meriti moči misurare le forze, gareggiare
priti spet k moči (opomoči si) riprendersi, riaversi
pog. priti ob moč (oslabeti) perdere le forze
truditi se po najboljših močeh fare il possibile
biti pri moči essere robusto
biti še pri močeh essere ancora in gamba
ljubiti koga z vsemi močmi amare uno con tutto il cuore
biti na koncu, pri koncu z močmi essere allo stremo delle proprie forze
šport. igralec je udarna moč našega moštva il giocatore è la punta di diamante della squadra
moč usode la forza del destino
z vso močjo a tutta forza, a tutta possa
moč razuma l'impero della ragione
gospodarska, vojaška moč potenza economica, militare
moč domišljije la potenza della fantasia
nadnaravna moč potere soprannaturale
pogajalska moč potere contrattuale
voj. zastraševalna moč potere deterrente
rel. moč zavezati in odvezati la potestà di sciogliere e di legare
mladostna moč il vigore della giovinezza
moč vina il vigore del vino
kdor ima moč, ima tudi pravico la forza è il diritto del potente
elektr. delovna moč forza motrice
strojn. efektivna moč rendimento effettivo
strojn. imenska moč forza nominale
fiz. konjska moč cavallo vapore
ekon. kupna moč potere d'acquisto
kupna moč denarja potere d'acquisto di una valuta
mat. moč množice numero degli elementi (dell'insieme)
fiz. moč stroja potenza della macchina
fiziol. obrambna moč organizma potenziale difensivo dell'organismo
obvezna moč zakona la forza, l'obbligatorietà della legge
bot. srčna moč cinquefoglie (Potentilla rectans)
strelna moč orožja potenza di fuoco
PREGOVORI:
v slogi je moč l'unione fa la forza

molestar nadlegovati, nadležen biti, mučiti, vznemirjati; tiščati

sentirse molestado čutiti se prizadetega
molestarse sitnosti si delati, truditi se; čutiti se prizadetega
¡no se moleste V. por mí! ne delajte si sitnosti (ne trudite se preveč) zaradi mene!

move² [mu:v]

1. prehodni glagol
premakniti, premikati, pomakniti; odstraniti, odnesti
figurativno ganiti; spodbujati, spodbuditi, začeti, sprožiti, napeljati, nagovoriti (to k)
razdražiti, spraviti v bes; predlagati
ekonomija odposlati, razprodati

2. neprehodni glagol
premikati se, premakniti se, pomakniti se, kreniti, oditi, preseliti se (to)
figurativno napredovati; ukrepati (in s.th. v čem, against proti)
napraviti potezo (šah)
ekonomija iti v prodajo

to be moved to tears biti do solz ganjen
to be moved (at, by) biti ganjen
to move s.o. from an opinion odvrniti koga od njegovega mnenja
to move s.o. to anger razjeziti koga
to move the bowels dristiti
his bowels moved šel je na veliko potrebo
things began to move stvari so stekle
parlament to move an amendment predlagati amandma
he moved quickly hitro je ukrepal
to move heaven and earth vse poskusiti, truditi se na vse pretege
to move house preseliti se
to move in a rut živeti po stari navadi
the spirit moves nekaj me sili (to do s.th.)

Mühe, die, (-, -n) trud; sich Mühe geben/machen truditi se, potruditi se; Mühe machen delati težave/probleme; große Mühe haben imeti težave, biti v težavah; seine Mühe haben mit imeti težave z; keine Mühe scheuen ne biti (komu) žal truda; es kostet mich keine Mühe nič me ne stane

mühen: sich mühen truditi se (um za)

načín (-a) m modo, maniera; modalità:
analitični, znanstveni način mišljenja modo analitico, scientifico di pensare
ročni, strojni način izdelave fabbricazione a mano, meccanica
ameriški način življenja stile di vita americano
slikati v realističnem načinu dipingere realisticamente
na noben način in nessun modo
na vsak način in, ad ogni modo
na nek način in un certo senso
gastr. na ... način all'usanza, alla
na kitajski način all'usanza cinese, alla cinese
to ni način non è così che si fa, così non si fa
na svoj način ima prav a modo suo ha ragione
truditi se na vse (mogoče in nemogoče) načine sforzarsi, impegnarsi in tutti i modi
gastr. špageti na oglarski način spaghetti alla carbonara
lingv. glagolski način diatesi, forma
trpni, tvorni način forma passiva, attiva
prislovno določilo načina complemento di modo
muz. tonovski način tonalità, tono, modo
durov, molov tonovski način modo maggiore, minore
strojn. način delovanja regime
način izražanja lit. periodare; lingv. tono
način mišljenja modo di pensare; mentalità
obl. način oblačenja foggia, tono
lit. način pisanja usus scribendi, modo di scrivere
pren. način življenja treno di vita

nāvō -āre -āvī -ātum (nāvus) marljivo (vneto, prizadevno, iskreno) kaj opravljati, vršiti, delati, za kaj skrbeti, ukvarjati se, pečati se s čim, kazati, izkazovati, izražati kaj: Q. Ci., Val. Fl., aliquod opus efficere et navare Ci. ep., n. rem publicam Ci. iskreno služiti državi, vneto se gnati (se poganjati, se truditi) za državno blaginjo, prizadevati si za splošno korist, benevolentiam suam in aliquem Ci. ep. komu nakloniti (naklanjati) svojo dobrohotnost, Vespasiano bellum T. Vespazijanu pomagati z vojno, z vojno delati v Vespazijanovo korist, flagitium T. z zločinom pomagati, suavitatis multa, quae apparent navata esse, non fortuita Gell. mnogi očitno nalašč poiskani, ne naključni primeri ljubkih zvočnih učinkov; najpogosteje v zvezi operam navare delo na vso moč opravljati, vneto (prizadevno) delati, prizadevati si, truditi se (za kaj): C., navent aliam operam Ci. naj pomagajo (naj se izkažejo) na drug način, fortiter in acie operam n. L. biti junaški sobojevnik, aut observandis auguriis aut extis consulendis operam n. Min., bonam operam adversus Sabinos navaverat Aur. pogumno je bil pomagal zoper Sabince, navabatur opera diligens in palatio Amm., diligens opera navabatur exstingui Silvanum ut fortissimum perduellem Amm, navabatur opera diligens nequi Romanam rem eversurus relinqueretur Amm.; z dodanim obj. osebe v dat. operam navare alicui komu iskreno služiti, skrbno pomagati mu: Ci., alicui operam suam studiumque n. Ci. skrbno in prizadevno služiti (pomagati) komu, alicui operam n. ad reconciliandam pacem L. — Od tod adv. pt. pr. nāvanter vneto (prizadevno) in naporno: Cass.

ōpera f

1. delo, dejanje; dejavnost:
l'opera educatrice della scuola vzgojna dejavnost šole
fare opera di pace delati za mir
fare ogni opera prizadevati si, truditi se na vse načine
per opera sua po njegovi, njeni zaslugi

2. delo, delovanje, učinek

3. delo (materialno):
l'opera del falegname mizarsko delo
mettersi a opera lotiti se dela; stopiti v uk
stare a opera dninariti

4. delo (materialni proizvod):
è opera delle mie mani to je delo mojih rok, to sem sam naredil
opere in legno, in muratura lesena, zidarska dela

5. delo (umsko, umetniško):
l'opera loda il maestro delo mojstra hvali
l'opera del pittore, del poeta, del musicista slikarsko, pesniško, glasbeno delo
indice delle opere e degli autori kazalo del in avtorjev

6. dobrodelna ustanova

7. (fabbriceria) cerkvena uprava; stavbarnica:
l'opera del duomo stolnična stavbarnica; stolnični muzej

8. delo, zgradba, konstrukcija:
opera in ferro železna konstrukcija
opera viva, morta navt. ladja nad črto ugreza, pod črto ugreza

9. voj. utrdba

10. tekstil vzorec:
tessuto a opera vzorčasta tkanina

11. glasba opera:
opera buffa komična opera
opera seria resna opera
libretto d'opera operni libreto
opera dei pupi gled. lutkovno gledališče

12. ekst. operno gledališče

pain¹ [péin] samostalnik
bolečina, bol, bridkost, trpljenje, skrb
množina trud, muka
množina, medicina porodne bolečine, popadki
kazen (samo v frazah: (up)on ali under pain of pod pretnjo kazni; pains and penalties kazni in globe)

to be in pain imeti bolečine, trpeti, biti zaskrbljen
to give (ali cause) s.o. pain zadati komu bolečino
to be at pains; ali to take pains potruditi se, truditi se
to go to great pains zelo se potruditi
to spare no pains ne prihraniti si truda
to get a thrashing for one's pains biti tepen v zahvalo za svoj trud
to have one's labours for one's pains; ali to be a fool for one's pains zaman se truditi
a pain in the neck zoprnik, zoprna zadeva

peháti bousculer, culbuter

pehati se se forcer à, se bousculer, jouer des coudes, se presser
iz želodca se mi peha j'ai des renvois d'estomac; (truditi se) se donner beaucoup de peine (ali de mal) pour (ali à propos) de quelque chose