Antiphatēs -ae, m (Ἀντιφάτης) Antifat,
1. kralj Lestrigonov, ljudožerskih velikanov na severozahodni obali Sicilije: H., Tib. idr., Antiphatae domus O. = Formiae, mesto, ki ga je baje ustanovil Antifat; apel. = trinog, tiran: Antiphates trepidi Laris Iuv. tiran svojim trepetajočim podložnikom.
2. nezakonski sin Sarpedona, Enejev tovariš, ubil ga je Turen: V.
Zadetki iskanja
- arma f (pl. -mi)
1. orožje:
armi automatiche avtomatsko orožje
armi da fuoco strelno orožje
armi atomiche atomsko orožje
armi nucleari jedrsko orožje
armi bianche hladno orožje
porto d'armi orožni list
presentare le armi pozdraviti z orožjem
passare per le armi postreliti, ustreliti
compagno d'arma soborec, bojni tovariš
fatto d'armi oborožen boj, spopad
piazza d'armi vojaški poligon
uomo d'armi vojaški strokovnjak
andare sotto le armi iti k vojakom
chiamare sotto le armi poklicati pod orožje
2. pren. orožje:
arma a doppio taglio dvorezni meč
affilare le armi pripraviti se na boj
prendere le armi pripraviti se na vojno
deporre le armi odložiti orožje, prekiniti sovražnosti, vdati se
levarsi in armi upreti se z orožjem
essere alle prime armi biti začetnik, lotiti se novega podjetja
3. vojska:
armi mercenarie najemniška vojska
4. rod vojske:
l'arma azzurra letalstvo
l'arma di fanteria pehota
l'arma del genio inženirstvo
l'arma benemerita karabinjerji - Asbūtēs (Asbȳtēs) -ae, m Asbut, Asbit, Enejev tovariš: V.
- Āsia2 -ae, f (Ἀσία) Azija, rodovitna, mestoma močvirnata lidijska pokrajina ob Kaistru: arva Asiae Poeta ap. Ci. Od tod adj.
1. Āsius 3 azijski: palus V. azijsko močvirje (pri Efezu), prata L. (= Ἄσιος λειμών Hom.), Asia Deiopeia V.; v širšem pomenu = azijski (ki spada k Aziji kot delu sveta ali rim. pokrajini): villae Varr. ap. Non. Kot nom. propr. Āsius -iī, m Azij, Enejev tovariš: V.
2. Āsis -idis, f (Ἀσίς) azijska (ki spada k Aziji kot delu sveta): super Europen sublimis et Asida Terram vectus erat iuvenis O., in Aside terrā moenia constituis O. - àstālskī -ā -ō mizni, namizni: -o posuđe; astalski čaršav namizni prt; -o vino; astalski drug tovariš pri mizi
- Astreus -eī, m Astrej, Finejev tovariš: O.
- Astur1 -uris, m Astur, Enejev tovariš: V.
- Astyagēs -is, m (Ἀστυάγης) Astiag,
1. Kiaksarov (Ciaxares) sin, zadnji medijski kralj; njegova hči Mandana (Mandane), žena Perzijca Hambodše (Καμβύσης), je mati Kira st., ki je pahnil svojega deda s prestola: Ci., Iust.
2. Finejev tovariš: O. - Automedōn -ontis, m (Αὐτομέδων) Avtomedont, Diorejev (Διώρης) sin, Ahilov voznik in soborec, po Ahilovi smrti pa Pirov tovariš: V., O., Hyg.; apel. Avtomedont = hiter in spreten voznik: Iuv., (Roscius) in curru collocat Automedontem illum Ci.
- Autrōnius 3 Avtronij(ev), ime rim. rodu. Poseb. znan je P. Autronius Paetus Publij Avtronij Pet(us), Katilinov tovariš, kot consul designatus l. 65 obsojen zaradi kupovanja glasov: Ci. (ta ga omenja tudi kot govornika), S.; pl. Autronii Ci. apel. = ljudje Avtronijeve vrste. Od tod adj. Autrōniānus 3 Avtronijev: domus Ci. ep.
- Aventīnus2 -ī, m Aventin,
1. kralj v Albi, Prokov oče, po mitu heros eponymos Aventinskega griča, na katerem je bil baje pokopan: Varr., mons Aventini V., is (Aventinus) sepultus in eo colle, qui nunc pars Romanae est urbis, cognomen colli feci L. (toda gl. Aventinus1).
2. Herkulov in Rejin sin, Turnov tovariš: Varr. ap. Serv., V. - Bitiās -ae, m (Βιτίας) Bitija,
1. Trojanec, Alkanorjev sin in Pandarov brat dvojček, Enejev tovariš: V.
2. neki Tirec na Didoninem dvoru: V. - bôjen (-jna -o) adj. di, della lotta; d'armi; di battaglia; di, da guerra:
bojni tovariš compagno d'armi
bojna črta (prima) linea
bojna vrsta schieramento
bojna sekira scure di guerra
bojni klic grido di guerra
bojni plini gas di guerra, gas asfissianti
bojno polje campo di battaglia
bojna ladja nave da guerra
pren. biti s kom na bojni nogi essere con qcn. sul piede di guerra - bôjen de combate
bojne čete tropas f pl en operaciones
bojni duh espíritu m militar
bojna črta línea f de combate
bojno letalo, bojni voz (tank) avión m, carro m de combate
bojni tovariš compañero m de armas - bôjnī -ā -ō bojni: bojni brod; bojni krstaš; bojni otrov, poredak, red; -o polje; -a vreva, vika, oprema; bojni drug bojni tovariš; tri vojvode -e trije hrabri vojvodi
- Broteās -ae, m (Βροτέας) Broteja, gr. moško ime. Poseb.
1. Vulkanov in Minervin sin: O.
2. Perzejev tovariš: O.
3. neki Lapit: O. - Caene͡us -eī, m (Καινεύς) Cenej, Kajnej,
1. rojen lapitskemu kralju Elatu kot deklica Caenis -idis, f Cenida, Kajnida, ki jo je Neptun spremenil v neranljivega mladeniča z imenom Caeneus; ta se je udeležil kalidonskega lova, pozneje pa je v boju s Kentavri izdihnil pod debli dreves (V.) ali se spremenil v ptiča (O., Hyg.), v podzemlju pa se je spet preobrazil v deklico: V.
2. Trojanec, Enejev tovariš, ki ga je usmrtil Turn: V. - capitaine [kapitɛn] masculin stotnik, kapetan, marine kapitan; vojskovodja; sport kapetan
capitaine aviateur letalski kapetan
capitaine de brigands roparski poglavar
capitaine de corvette, de frégate, de vaisseau kapitan korvete, fregate, bojne ladje
capitaine d'industrie direktor industrijskega ali komercialnega podjetja
capitaine marchand kapitan trgovske mor-narice
capitaine de port pristaniški poveljnik
capitaine trésorier vojaški upravnik blagajne, računovodja
capitaine d'une équipe de football kapetan nogometnega moštva
oui, mon capitaine! da, tovariš (gospod) stotnik! - Capys -yis in -yos, acc. -yn, abl. -ye in -y, m (Κάπυς) Kapis, moško ime
1. Anhizov oče in Asarakov brat: Enn. (tudi Capis), Acc. fr. (tudi Capis), O., Serv.
2. Enejev tovariš, po katerem je baje dobila ime Kapua: V.
3. kapuanski kralj: S. fr., Serv., L.
4. osmi kralj v Albi, Kapetov oče: L., V., O., ustanovitelj Kapue: Suet. - Castor -ŏris (star. tudi -ōris, dat. -ōrī itd.), acc. -orem, pesn. -ora, m (Κάστωρ) Kastor,
1. Tindarejev (ali Jupitrov) in Ledin sin, brat Poluk(s)a, Helene in Klitaimestre, sloviti krotilec konj. S svojim bratom je bil pomočnik mornarjev (Dioskura ali Dvojčka kot ozvezdje); njun praznik so obhajali 28. VI.: Varr., H., O., Cat., Pr. idr., Castor et Pollux Ci., aedes Castoris Ci. ali aedes Castoris et Pollucis Ci., Suet. Kastorjevo (in Poluk[s]ovo) svetišče na južni strani foruma med Julijevo baziliko in Vestinim svetiščem, ad Castoris (elipt., sc. aedem) Ci.; ob tem svetišču je bila zakladnica, od tod: ad Castoris quaerere Ci., ad vigilem ponendi Castora nummi Iuv.; pl. Castores Plin., Min., Tert., Arn. oba Kastorja = Dioskura, Kastor in Poluk(s), od tod alter Castor Stat.; kot krajevno ime: locus Castorum T. ali ad Castores Suet. Kastorjevo, kraj v gornji Italiji med Kremono in Bedriakom, kjer je bilo svetišče Kastorja in Poluk(s)a. Rimljani so prisegali (se zaklinjali) na Kastorja z izrazoma ēcastor ali mēcastor na Kastorja, pri Kastorju: Pl., Ter., Varr. ap. Gell. — Od tod adj. Castoreus 3 Kastorjev: manus Sen. tr.
2. Enejev tovariš: V.
3. vnuk kralja Dejotara, retor in zgodovinopisec, ki ga je ubil lastni ded: Ci.
4. Antonius Castor Antonij Kastor, gr. pisatelj del o rastlinstvu: Plin.