-
zàgasit -a -o temen: -o lice, oko; -e riječi; -ōst ž temnost
-
zaino2 agg. veter. temen, temne barve (konjska dlaka)
-
беззвёздный brezzvezden, temen
-
безлунный brez mesečine, temen
-
безпросві́тний прикм., tèmen prid.
-
беспросветный temen, brez svetlobe; (pren.) mračen; brezupen, brez žarka upanja
-
мрачный temen, mračen; (pren.) žalosten
-
муторный (vulg.) moten, temen; neprijeten
-
непроглядный temen, neprozoren, gost; neprediren
-
похму́рий прикм., tèmen prid., mráčen prid.
-
те́мний прикм., tèmen prid.
-
тёмный temen; (zast.) nejasen; nerazumljiv; (pren.) mrk, nevesel; (pren.) slab, sumljiv; (pren.) zaostal, neizobražen, nekulturen;
темным-темно temno, tema kot v rogu;
темни вода во облацех (šalj.) stvar je nejasna, skrivnostna;
т. человек neveden človek; zagoneten človek;
тёмная личность sumljiva oseba;
тёмная вода siva mrena (očesna)
-
тьма́вий прикм., tèmen prid.
-
cage [kaž] féminin kletka; technique ohišje; vratarska loža; majhen, ozek in temen prostor; figuré ječa, zapor; sport vrata, gol
cage à poules kurnik
cage d'ascenseur jašek za dvigalo
cage d'escalier stopnišče
cage d'une horloge okrov pri uri
cage à lapins kolibica za kunce
cage thoracique prsni koš
cage vitrée steklena omara
envoyer le ballon dans la cage (sport) suniti žogo v gol
mettre quelqu'un en cage vtakniti koga v ječo
-
cālīgō (pri L. v boljših rok. tudi calligo) -āre -āvī -ātum (cālīgō -inis)
I. intr.
1. z act. pomenom temniti: aram tenui caligans vestiet umbra (Centaurus) Ci. (Arat.), omnem, quae nunc obducta tuenti mortalīs hebetat visus tibi et humida circum caligat, nubem eripiam V.; pt. pr. met. = omotičen, vrtoglav: caligantes fenestrae Iuv.
2. s pass. pomenom temneti, temen biti, mračen biti: mundus caligans Cu., caligantem nigra formidine lucum ingressus V., per umbras et caligantes animarum examine campos Stat. Poseb. o očeh in osebah
a) kot nenadno stanje temneti = tema (črno) se dela komu pred očmi: caligant oculi Lucr., Cels. idr., caligat in altis obtutus saxis Sil., caligavit aspectus Cypr., lato Mucius caligat in hoste Sil.
b) kot trajno stanje slaboviden biti, brljav biti, slabo videti: Gell., cuicumque oculi caligant Cels., oculi eius caligaverant Vulg., qui legis Oedipoden caligantemque Thyesten Mart.
3. pren.
a) po temi bloditi: orbatae caligant vela carinae Stat. ne vedo, kam bi se obrnila.
b) (o osebah) v duhovni temi tavati = ne (raz)ume(va)ti, ne izprevideti; slep biti za kaj: ad cetera caligant Cu., ad pervidendum, quid sit, quod beatam vitam efficiat, caligant Sen. ph., ad quas (vires religionis) maxime etiamnum caligat humanum genus Plin.; pren.: caligare in sole Q. pri belem dnevu ne videti = jasnosti navkljub ničesar razumeti.
— II. (v pozni lat.) trans. = s temino zastreti (zastirati): Fulg.
-
chiquero moški spol svinjak; bikoborba temen hlev za bike
-
Cimmeriī -ōrum, m (Κιμμέριοι) Kimerijci, pri Hom. mitično ljudstvo na skrajnem zahodu, živeče v neprestani temi. V klas. dobi so si predstavljali njihovo bivališče
1. na današnjem Krimu: Mel., Plin. Od tod adj. Cimmerius 3 kimerijski: litus O., Bosporus Plin.
2. v okolici Mizenskega rta: Ci., O., Tib. Od tod adj. Cimmerius 3 kimerijski = temen: luci V. ali lacūs Tib. ali domus Sil. ali tenebrae Lact., Amm. = podzemlje.
-
darkish [dá:kiš] pridevnik
precej temen, črnkast
-
dimmish [dímiš] pridevnik
precej temen, otemnjen
-
dunkeln Farbe: temneti, potemneti, biti temen; es dunkelt mrači se