Franja

темнота f tema; (zast.) nejasnost; (pren.) zaostalost, neizobraženost

темно́та́ -о́ти́ ж., temà -è ž.

те́мрява -и ж., temà -è ž., mrák -a m.

темь f (gov.) tema

тьма f

1. tema; (pren.) zaostalost, nevednost;
сквозь тьму веков iz sive davnine;

2. (gov.) velika množica, brez števila;
т. тьмущая nepregledna množica

тьма -и ж., temà -è ž.

чернота f črnina; tema; (zast.) pokvarjenost;
ч. под глазами kolobarji pod očmi

Allerweltsthema, das, banalna tema

atemátičen (-čna -o) adj.

1. muz. senza tema

2. lingv. (brezpriponski) atematico

bateau [bato] masculin ladja, (velik) parnik; čoln; militaire ponton; familier priljubljena téma, konjiček

bateau-bac masculin prevozni čoln, brod
bateau charbonnier ladja za prevoz premoga
bateau-citerne masculin, bateau pétrolier tanker
bateau dragueur plavajoči bager
bateau feu ladja svetilnik
bateau de guerre vojna ladja
bateau à hélice, à roues ladja na vijak, na kolesa
bateau-hôpital sanitetna, bolniška ladja
bateau à moteur motorna ladja
bateau-mouche masculin majhen osebni parnik
bateau de pêche, pêcheur ribiška ladja
bateau pilote pilotski čoln, ladja
bateau de plaisance, de commerce turistični, trgovski parnik
bateau pliant zložljiv čoln
bateau pneumatique pnevmatičen čoln
bateau pompe masculin gasilska ladja
bateau poste masculin poštna ladja
bateau à rames čoln na vesla
bateau de rivière, fluvial rečna ladja
bateau de sauvetage rešilni čoln
en bateau-stop kot slepi potnik
bateau à vapeur parnik
bateau à voiles jadrnica
pont masculin de bateaux pontonski most
sujet-bateau masculin premleta téma
mener quelqu'un en bateau, lui monter un bateau komu kaj natvesti
prendre le bateau vkrcati se na ladjo, peljati se z ladjo

cālīgō (pri L. v boljših rok. tudi calligo) -āre -āvī -ātum (cālīgō -inis)

I. intr.

1. z act. pomenom temniti: aram tenui caligans vestiet umbra (Centaurus) Ci. (Arat.), omnem, quae nunc obducta tuenti mortalīs hebetat visus tibi et humida circum caligat, nubem eripiam V.; pt. pr. met. = omotičen, vrtoglav: caligantes fenestrae Iuv.

2. s pass. pomenom temneti, temen biti, mračen biti: mundus caligans Cu., caligantem nigra formidine lucum ingressus V., per umbras et caligantes animarum examine campos Stat. Poseb. o očeh in osebah
a) kot nenadno stanje temneti = tema (črno) se dela komu pred očmi: caligant oculi Lucr., Cels. idr., caligat in altis obtutus saxis Sil., caligavit aspectus Cypr., lato Mucius caligat in hoste Sil.
b) kot trajno stanje slaboviden biti, brljav biti, slabo videti: Gell., cuicumque oculi caligant Cels., oculi eius caligaverant Vulg., qui legis Oedipoden caligantemque Thyesten Mart.

3. pren.
a) po temi bloditi: orbatae caligant vela carinae Stat. ne vedo, kam bi se obrnila.
b) (o osebah) v duhovni temi tavati = ne (raz)ume(va)ti, ne izprevideti; slep biti za kaj: ad cetera caligant Cu., ad pervidendum, quid sit, quod beatam vitam efficiat, caligant Sen. ph., ad quas (vires religionis) maxime etiamnum caligat humanum genus Plin.; pren.: caligare in sole Q. pri belem dnevu ne videti = jasnosti navkljub ničesar razumeti.

— II. (v pozni lat.) trans. = s temino zastreti (zastirati): Fulg.

chaos, acc. chaos, abl. chaō, drugih sklonov v klas. lat. ni (Prisc. navaja neizpričan gen. chaus, dat. chaï, Serv. ima gen. Chaï), n (gr. τὸ χάος) haos (kaos), m

1. neizmerna praznina v podzemlju, kraljestvo teme, podzemlje: Sen. tr., Val. Fl., Stat., per chaos hoc ingens vastique silentia regni... oro O., possidet alter (Neptunus) aquas, alter (Pluto) inane chaos O.

2. pooseb. kot nom. propr. Chaos Haos, podzemeljsko božanstvo, oče Noči in Ereba: Hyg., Sen. tr., Q., Sil., Chaos et Phlegeton V., ter centum tonat ore deos, Erebumque Chaosque V., et Noctem Noctisque deos Ereboque Chaoque convocat O.

3. pren. neizmerna, trda tema: Cimmerium Stat., horridum Prud.

4.
a) neizmerna temna praznina, v kateri je nastalo vesolje: Varr., Sen. ph.
b) po kasnejših nazorih brezoblična prasnov, iz katere je nastalo vesolje: Sen. tr., Lucan., Lact., inque suas partes cessit inane chaos O., unus erat toto naturae vultus in orbe, quem dixere chaos, rudis indigestaque moles O.; met. ustvarjenje: aque chao divûm numerabat amores O.

dada [dada] masculin umetnostna smer v začetku 19. stoletja; (v otroški govorici) konj; figuré, familier konjiček, priljubljena ideja ali téma

c'est son dada to je njegov konjiček
le voilà parti sur son dada (figuré) spet je zajahal svojega konjička

dêbelski (-a -o) adj. lingv. tematico, del tema:
debelski samoglasnik vocale tematica

Gesprächsthema, das, tema pogovora

Grabesdunkel, der, tema kot v grobu, tema kot v rogu

Lieblingsthema, das, najljubša tema

lobreguez (množina: -ces) ženski spol globoka tema; mračen vtis

mȗt m, redko ž
1. gošča, kal: na sve stvari rasteže se mrena kao dno voda gdje se sleže mut
2. gosta tema, gost mrak: iz dalje muti pomalja se nekoliko glava

pitch-dark [píčda:k]

1. pridevnik
smolnato črn

2. samostalnik
črna tema