veroizpoved [ô] ženski spol (-i …) das Glaubensbekenntnis, die Konfession, das Religionsbekenntnis, die Religion; krstna: Taufbekenntnis
brez veroizpovedi konfessionslos, glaubenslos
svoboda veroizpovedi die Religionsfreiheit, Glaubensfreiheit
Zadetki iskanja
- verovanj|e srednji spol (-a …) der Glaube, die Gläubigkeit
cerkveno verovanje Kirchenglaube
ljudsko verovanje Volksglaube
filozofija verovanja die Glaubensphilosophie
svoboda verovanja die Glaubensfreiheit
težava v verovanju die Glaubensschwierigkeit - verovánje (-a) n
1. credenza:
ljudsko verovanje credenze popolari
2. religione, fede:
svoboda verovanja libertà di religione
3. pren. credo:
verovanje v predestinacijo predestinazionalismo - vérski of faith, of religion; religious
vérska blaznost medicina theomania
vérski blaznež theomaniac
vérski dvomi religious doubts pl, scruples pl in matters of faith
vérska manjšina religious minority
vérske skupnosti religious communities pl
vérska svoboda religious freedom
vérske vojne religious wars pl
vérske zadeve matters pl of faith (ali of religion) - vérski de foi, de religion, religieux
verski razkol schisme moški spol, dissidence religieuse
verska strpnost tolérance religieuse, tolérantisme moški spol
verska svoboda liberté religieuse (ali des cultes)
versko vprašanje question ženski spol de foi
verski prepir controverse ženski spol (ali querelle ženski spol) confessionnelle (ali religieuse, dogmatique) - vérski religioso; de religión
versko gibanje movimiento m religioso
verski razkol cisma m
verska strpnost tolerantismo m
verska svoboda libertad f de cultos
versko vprašanje cuestión f de fe
verska vojna guerra f de religión - vest1 [é] ženski spol (-i …) das Gewissen (človeštva Weltgewissen)
čista vest ein reines Gewissen
čista vest, dober spanec ein reines Gewissen ist das beste Ruhekissen
lahka/mirna vest ein gutes Gewissen, ein ruhiges Gewissen
slaba vest ein schlechtes Gewissen
poosebljena slaba vest das leibhaftige schlechte Gewissen
kot terjata vest in dolžnost nach Pflicht und Gewissen
ne da bi se zganila vest kaj storiti: ohne jede Gewissensregung
olajšati si vest sein Gewissen erleichtern
vest me peče ich habe Gewissenbisse
črv vesti der Wurm des Gewissens
glas vesti die Stimme des Gewissens, religija der Mahner in der Brust
izpraševanje vesti die Gewissenserforschung
konflikt vesti der Gewissenskonflikt, der Gewissenskampf
očitki vesti Gewissensbisse množina
pomisleki vesti Gewissensbedenken množina
presojanje vesti die Selbstprüfung
razlog vesti der Gewissensgrund
stvar vesti die Gewissenssache
svoboda vesti die Gewissensfreiheit
vprašanje vesti die Gewissensfrage
zaradi vesti gewissenshalber
imeti na vesti (jemanden/etwas) auf dem Gewissen haben
po vesti nach dem Gewissen
odločitev po vesti die Gewissensentscheidung
po svoji najboljši vesti nach bestem Wissen und Gewissen
boj s svojo vestjo der Gewissenskampf
s slabo vestjo [schuldbewußt] schuldbewusst
z mirno vestjo kaj storiti: getrost, ruhig - vést1 conscience ženski spol (morale)
čista vest conscience pure (ali nette)
dobra (slaba) vest bonne (mauvaise) conscience
kosmata vest conscience élastique (ali large)
mirna vest conscience tranquille
po najboljši vesti en son âme et conscience
glas vesti voix ženski spol de la conscience
svoboda vesti liberté ženski spol de conscience
izprašati si vest faire son examen de conscience
olajšati si vest soulager (ali décharger, libérer) sa conscience
potolažiti si vest tranquilliser sa conscience
vest ga peče, grize il a des remords, sa conscience le tourmente
apelirati na vest koga faire appel (ali s'adresser) à la conscience de quelqu'un
čista vest je najboljše zglavje une conscience pure est un bon oreiller - vést2 conciencia f
brez vesti sin conciencia
dobra (slaba, kosmata) vest buena (mala, ancha) conciencia
svoboda vesti libertad f de conciencia
vprašanje vesti caso m de conciencia
s čisto vestjo sin cargo de conciencia
imeti na vesti kaj tener a/c sobre la conciencia
imeti čisto (mirno) vest tener la conciencia limpia (tranquila)
imeti kosmato vest tener ancha la conciencia, fam tener la manga ancha
apelirati na vest koga apelar a la conciencia de alg
biti brez vesti no tener conciencia
vest me peče zaradi tega me hago de eso caso de conciencia
vest ga grize le remuerde la conciencia
grizenje, očitanje vesti rescoldo m
izprašati si vest hacer examen de conciencia
olajšati si vest descargar la conciencia
potolažiti si vest tranquilizar su conciencia
čista vest je najboljše zglavje el mejor plumón es una buena conciencia - vésten2 (-tna -o) adj. di coscienza:
vestna svoboda libertà di coscienzia - vindicō (vendicō) -āre -āvī -ātum (vindex; gl. to slovo)
1. lastiti si, svojiti si, prisvojiti (prisvajati) si, pripisati (pripisovati) si; z dat., poseb. sibi: Val. Max., Sen. ph., Q., Iust. idr., ceterarum rerum, quae sunt in oratore, partem aliquam sibi quisque vindicat Ci., prospera omnes sibi vindicant, adversa uni imputantur T., Africa Punicum malum cognomine sibi vindicat Plin., hoc volumen … Pythagorae pertinax fama antiquitatusque vindicant Plin.; brez dat.: non nobis solum nati sumus ortusque nostri partem vindicat patria Ci., nonnulla ab imperatore miles, plurima vero fortuna vindicat N.; s predik. acc.: Homerum … Clii suum vindicant Ci.; prim.: omnia pro suis vindicare Ci., civitas eam laudem pro sua vindicat Ci.; pesn.: (sc. Iuppiter) vindicat antiquam faciem O. si nadene (vzame zase) zopet prejšnjo podobo; nam. dat. acc. s praep. ad: victoriae maiore parte ad se vindicatā L., ad se sui belli vindicare decus L.; pesn. z inf.: vindicat hoc Pharius dextrā gestare satelles Lucan.
2.
a) sodno (pred sodiščem) (pri)lastiti si, svojiti si, prisvojiti (prisvajati) si kaj kot last, od sodnika zahtevati prisoditev česa ali koga, zahtevati osebno svobodo za člana rodbine (ki se mu ta krati), (pred sodiščem) zahtevati osvoboditev člana družine (tak pravni postopek je bil povezan s simboličnimi dejanji: sporne stvari se je s palico ob izrekanju slovesnega besedila dotaknil najprej tožnik, za njim pa še toženec): ni iudicatum facit aut quis endo eo in iure vindicit (gl. opombo spodaj) Tab. XII ap. Gell., ita vindicatur Virginia spondentibus propinquis L., ut … vindicari puellam in posterum diem pateretur L. da se ji prisodi svoboda, da se osvobodi, profecti (sc. stranki) simul in agrum de quo litigabatur, terrae aliquid ex eo, uti unam glebam, in ius in urbem ad praetorem deferrent et in ea gleba, tamquam in toto agro, vindicarent Gell. (prim. vindiciae 2.); z dostavkom in libertatem: me vindicantem sponsam in libertatem L.; pren.: agerent tecum lege primum Pythagorei omnes atque Democritii ceterique in iure vindicarent physici Ci.
b) metaf. sploh osvoboditi (osvobajati), oprostiti (oproščati), rešiti (reševati), starejše oteti (otevati, otimati); z dostavkom in libertatem: vindicare se (vindicare Galliam) in libertatem C., privatus in libertatem rem publicam vindicavit Ci., ex dominatu Ti. Gracchi in libertatem rem publicam vindicare Ci., ut patriam ex servitute in libertatem vindicaret N.; brez dostavka in libertatem: Plin., Vell. idr., ut se aliquando ac suos vindicaret Ci., dura ad saxa revinctum vindicat Alcides O., me nulla excusatio vindicat labore Ci., familiam ab interitu vindicare Ci., sed ab hoc necessitate vos fortuna egregie vindicat L., naves vindicavit a periculo Auct. b. Alx., se ex suspicione tanti sceleris … vindicavit Ci. rešil (opral) se je suma … , se ad aliquem vindicare svoji obveznosti do koga zadostiti (zadoščati, zadoščevati, zadostovati), izpolniti (izpolnjevati) svojo obveznost do koga: ut se aliquando ad suos vindicaret Ci.; abs.: mare vindicatum Vell., laudem absolutus vindicatusque est Plin. iun. (o obtožencu); tudi = pridrž(ev)ati (si): locum praecipuum sibi inter amicos vindicare Plin. iun.; occ. braniti koga (kaj) proti čemu, pred kom (čim), zoper kaj, obraniti koga (kaj) česa, pred kom, čim, ubraniti koga, kaj, (za)ščititi koga, kaj, (ob)varovati koga česa, pred kom, čim: tanta universae Galliae consensio fuit libertatis vindicandae C., potentiam Chrysogoni non modo infirmari, verum etiam vindicari oportere Ci., nihil nobis relictum est, nisi quod armis vindicarimus L., rusticis … partem cibariorum per hiemem vindicare Col. ohraniti; nav. s praep. ab: Varr. idr., nos a verberibus, ab unco, a crucis terrore vindicabunt? Ci., vindicare pecuniam a tributis Ci., aliquem a miseriis morte Ci., laudem summorum oratorum ab oblivione hominum Ci., terram a populationibus Cu., vindicatae ab iniuriis magistratum provinciae Vell., capillum putant … a canitie vindicari, si … Plin., salis natura … corpora … defuncta etiam a putrescendi tabo vindicans Plin.; s samim abl.: ad vindicandam maximis periculis rem publicam Vell.
3.
a) (za krivico, storjeno rodu) napovedati ali zahtevati krvno maščevanje, s kaznijo nastopiti proti komu, kaznovati, naložiti (nalagati) komu pokoro: credis te satis esse vindicatum? Mart.; brezos.: fateor … in cives militesque esse severe et vehementer vindicatum Ci., in quos eo gravius Caesar vindicandum statuit C., nisi vindicatum (sc. fuerit) in noxios S., vindicandum in eos, qui hosti prodidere rem publicam non manu neque vi, … verum quaestionibus S.; abs.: nisi vos vindicatis Ci., populum hortari ad vindicandum S.
b) metaf. vindicare aliquid kaznovati kaj, redko = prepovedati (prepovedovati), (u)braniti, preprečiti (preprečevati), zabraniti (zabranjevati): maleficia, peculatum, scelera Ci., peccata L., ut quaeque res turpissima, sic maturissime vindicanda est Ci., improborum consensio omni supplicio vindicanda est Ci., iste dolus malus legibus erat vindicatus Ci. prepovedana, facinus … fortasse adhuc in nullo vindicatum Ci., omnia, quae vindicaris in altero, tibi ipsi vehementer fugienda sunt Ci. kar karaš, urbium damna principis munificentia vindicat Vell. preprečuje = poravna(va); occ. maščevati: qui necem Crassi vindicet, ultor erit O., vindicare crudelitatem Ci., sociorum (objektni gen.) iniurias L., iniurias suas manu (s silo) S., offensas vindicet ense suas O., mortem alicuius Plin., caedem patris, scelus Iust., torus vindicatus Sen. tr. (s smrtjo prešuštnika), vindicabitis vos (sc. Germanicum) T.; vindicare se de (ab) aliquo maščevati se nad kom ali komu: se de fortuna praefationibus Plin. iun., me ab illo … vindicare Sen. ph.; v pass.: quantā saevitiā opus erat, ut Sulla de Mario vindicaretur Fl.
Opomba: Star. in prvotna soobl. po 3. konjugaciji vindicit: Tab. XII ap. Gell. - volj|a1 [ó] ženski spol (-e …) der Wille (lastna Eigenwille, ljudska Volkswille, skupna Gesamtwille, Gemeinwille, volivcev Wählerwille)
Božja volja die Schickung Gottes
poslednja volja pravo der letzte Wille, letzter Wille, die letztwillige Verfügung
svobodna volja die Willensfreiheit, freier Wille
šibka volja die Willensschwäche
… volje Willens-
(izjava die Willenserklärung, die Willensäußerung, izražanje die Willensäußerung, moč die Willenskraft, oblikovanje die Willensbildung, svoboda die Willensfreiheit)
rade volje bereitwillig
šibke volje willensschwach
jemati/vzeti voljo komu (jemanden) entmutigen
uveljavljati svojo voljo seinen Willen/Kopf durchsetzen
brez volje willenlos
biti brez lastne volje keinen eigenen Willen haben
neodvisen od volje unwillentlich
po volji nach dem Willen
biti po volji komu (jemandem) passen, (jemandem) nach der Nase sein
po lastni volji nach seinem Willen
po mili volji nach Belieben, nach Herzenswunsch, nach Herzenslust, nach Lust und Liebe
po lastni volji (prostovoljno) aus freien Stücken
gospodariti po mili volji schalten und walten
pri volji beim Willen, bereit, geneigt
pri najboljši volji beim besten Willen
biti pri volj za aufgelegt sein zu
proti svoji volji (neprostovoljno) wider Willen, gezwungenermaßen, gezwungenerweise
vdan v Božjo voljo gottergeben
z močno voljo willenstark
za božjo voljo! um Gotteswillen! - zajámčiti to guarantee; to warrant; to vouch (kaj for something)
zajamčili so nam točno dostavo they guaranteed us punctual delivery
svoboda veroizpovedi je bila zajamčena freedom of religious belief was guaranteed
zajámčiti resničnost izjave to vouch for the truth of a statement - zborovanj|e srednji spol (-a …) die Versammlung (ljudsko Volksversammlung, volilno Wahlversammlung, Wählerversammlung); (manifestacija) die Kundgebung
množično zborovanje Massenversammlung, Massenkundgebung
protestno zborovanje Protestkundgebung
zborovanje čarovnic der Hexensabbat
… zborovanja Versammlungs-
(prostor der Versammlungsraum, svoboda die Versammlungsfreiheit, udeleženec der Versammlungsteilnehmer) - zborovánje meeting, assembly; rally; convention; gathering; holding of meetings
politično zborovánje political rally
masovno protestno zborovánje mass protest rally
protestno zborovánje protest rally, meeting in protest (agaisnt something)
svoboda javnega zborovánja freedom of public assembly
zborovánje bo jutri the meeting will take place tomorrow
sklicati (odpreti, odgoditi, razpustiti) zborovánje to call ali to convene (to open, to adjourn, to dissolve) a meeting
udeležiti se zborovánja to attend a meeting - združevanj|e srednji spol (-a …) drugih ljudi: die Zusammenführung; ljudi: der [Zusammenschluß] Zusammenschluss, die Vereinigung, die Integration; zemljišč ipd.: die Zusammenlegung, die Zusammenfassung; fizika die Fusion (jeder Kernfusion), die Verschmelzung
hudodelsko združevanje die Zusammenrottung, die Bandengründung
pravo svoboda združevanja die Vereinsfreiheit, Vereinigungsfreiheit - znanost1 ženski spol (-i …) die Wissenschaft (duhoslovna Geisteswissenschaft, ekonomska Wirtschaftswissenschaft, finančna Finanzwissenschaft, gozdarska Forstwissenschaft, mejna Grenzwissenschaft, pedagoška Erziehungswissenschaft, pravna Rechtswissenschaft, temeljna Grundwissenschaft, Grundlagenwissenschaft, vojaška Militärwissenschaft, zgodovinska Geschichtswissenschaft, o komuniciranju Kommunikationswissenschaft, o prevajanju Übersetzungswissenschaft, o športu Sportwissenschaft); die Einzelwissenschaft; (veda) die Kunde
Akademija znanosti die Akademie der Wissenschaften (AdW)
Akademija znanosti in umetnosti Akademie der Wissenschaften und Künste
etika znanosti die Wissenschaftsethik
jezik znanosti die Wissenschaftssprache
sociologija znanosti die Wissenschaftssoziologie
učna svoboda znanosti die Lehrfreiheit
teorija znanosti die Wissenschaftstheorie
zgodovina znanosti die Wissenschaftsgeschichte
doktor znanosti der Doktor der Wissenschaften - žível (-a -o) inter. viva, evviva:
živela svoboda viva la libertà!
knjiž. kralj je mrtev, živel kralj il re è morto, viva il re! - živéti (-ím) imperf.
1. vivere; essere:
prednik človeka je živel ob koncu ledene dobe l'antenato dell'uomo visse verso la fine dell'era glaciale
(v pravljicah) nekoč je živel kralj c'era una volta un re
človek živi povprečno sedemdeset let l'uomo vive in media settant'anni
kamela živi v puščavi il cammello vive nel deserto
živeti na deželi, v hribih, v mestu vivere in campagna, in montagna, in città
živeti pod tujo streho stare, vivere in casa d'altri
živi pri teti vive, sta, abita dalla zia
2. vivere, fare una vita, stare:
asketsko, brezskrbno, pošteno živeti vivere asceticamente, spensieratamente, onestamente
živeti v pomanjkanju, razkošju vivere nell'indigenza, nel lusso
živeti v ljubezni vivere d'amore e d'accordo
živeti v strahu, v zmoti vivere nella paura, nell'errore
kako živiš? come stai?
bibl. živeti kot lilija na polju vivere come il giglio dei campi
živeti kot ptiček na veji vivere come uccel di bosco
3. (biti dejaven, delujoč) essere attivo, vivo:
kraj gospodarsko in kulturno živi il luogo è vivo economicamente e culturalmente
4. convivere:
leto dni je živel z njo convisse con lei un anno
živeti na koruzi convivere, convivere more uxorio
5. živeti s, z, za vivere (assieme) con; vivere per:
živeti z naravo vivere con la natura
živeti za glasbo, za otroke vivere per la musica, per i figli
6. živeti od vivere di:
živeti od kmetijstva, turizma vivere d'agricoltura, di turismo
živeti od dela svojih rok vivere del lavoro delle proprie mani
7. tr. (vzdrževati) mantenere:
živeti družino mantenere la famiglia
8. (pojavljati se, obstajati) vivere, sopravvivere:
rokovnjači živijo samo v ljudskih pripovedkah i briganti vivono soltanto nei racconti popolari
9. (v medmetni rabi) viva, evviva:
naj živi svoboda viva la libertà!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ni vreden, da živi non è degno di calcare la terra
živeti na luni, v oblakih fantasticare, vivere con la testa fra le nuvole
živeti v senci vivere nell'ombra, non dare nell'occhio
bibl. človek ne živi le od kruha non di solo pane vive l'uomo!
živeti iz rok v usta vivere alla giornata
živeti kot kralj vivere, stare come un papa
živeti na veliki nogi vivere da gran signore
živeti na tuj račun vivere alle spalle degli altri - ἐλευθερία, ἡ svoboda, prostost, δι' ἐλευθερίας ἐξῆλθον preril sem se do prostosti; neodvisnost, plemenitost (srca), blagodušnost.