Franja

oče [ô] (očét|a, -a, -je) der Vater
bodoči oče werdender Vater
stari oče (ded) der Großvater
sveti oče (papež) der Heilige Vater
-vater (brezsrčen Rabenvater, cerkveni Kirchenvater, družinski Familienvater, navidezni Scheinvater, naroda Landesvater, otrokov Kindesvater, krušni Ziehvater)
očetje množina Väter
(koncilski Konzilsväter, mestni Stadtväter)
kompleks očeta der Vaterkomplex
navezanost na očeta die Vaterbindung
dan očetov der Vatertag
predstava o očetu das Vaterbild
brez očeta vaterlos
biti izrezan oče figurativno ganz der Vater sein
biti komu za očeta Vaterstelle vertreten an/bei
figurativno iti na pot svojih očetov sich zu den Vätern versammeln

óče père moški spol ; familiarno paternel moški spol

stari oče grand-père
vaš g. oče Monsieur votre père
družinski oče père de famille
krušni oče père nourricier
naši očetje (predniki) nos pères (ali ancêtres, aîeux)
bog oče Dieu le Père
sveti oče (papež) le Saint-Père
kakršen oče, takšen sin tel père, tel fils
ves, cel, izrezan oče je c'est tout le portrait de son père, familiarno c'est son père tout craché

ôče (-éta) m

1. padre; pog. babbo, papà:
dober, slab oče un padre buono, cattivo
skrben oče un padre premuroso, un padre tutto casa e famiglia
domnevni oče padre putativo
družinski oče padre di famiglia
stari oče nonno, avo
oče naroda padre della patria

2. pl. očetje (predniki) avi, antenati

3. (v kmečkem okolju, gospodar) padrone

4. rel. padre:
očetje frančiškani i padri francescani
cerkveni očetje i padri della Chiesa

5. pren. (utemeljitelj, pobudnik) padre:
oče sodobne biologije il padre della biologia moderna
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
otrok je po očetu, je cel, izrezan oče il ragazzo, il bambino è suo padre sputato
rel. koncilski oče padre conciliare
nebeški Oče il Padreterno
sveti oče il santopadre, il Santo Padre, il pontefice
krušni oče (očim) patrigno
mestni očetje consiglieri

ôče padre m

stari oče abuelo m (po očetovi strani paterno, po materini strani materno)
vaš g. oče su señor padre
adoptivni, krušni oče padre adoptivo
družinski oče padre de familia
njegov lastni oče su propio padre
sveti oče (papež) el Santo Padre
bog oče Dios Padre
po očetovi strani por parte de padre
on je izrezan oče (él) es el vivo retrato de su padre
kakršen oče, takšen sin cual padre, tal hijo

offizio m
Sant'Offizio relig. sveti oficij:
cose da Sant'Offizio neverjetno, nepojmljivo, graje vredno

or¹ [ɔr] masculin zlato, figuré bogastvo, denar

en or iz zlata, zlat
pièce féminin d'or zlatnik
or en barre zlato v palici
or filé zlata nit
à prix d'or za visoko ceno
la soif de l'or žeja po bogastvu
affaire féminin d'or zelo ugoden posel, kupčija
pas pour tout l'or du monde, ni pour or ni pour argent za nič na svetu ne
afflux masculin d'or dotok zlata
âge masculin d'or zlata doba
cœur masculin d'or zlato srce
couverture féminin d'or zlato kritje
étalon masculin or zlata veljava
jaune d'or zlato rumen
livre masculin d'or zlata knjiga
lettres féminin pluriel d'or zlate črke
réserve féminin d'or zlata rezerva
adorer le veau d'or (figuré) malikovati zlato tele, misliti le na obogatenje
acheter, vendre au poids d'or zelo drago kupiti, prodati
dire, parler d'or reči, kar je primerno, zelo pametno govoriti
jeter l'or à pleines mains (figuré) denar skozi okno metati
nager dans l'or, être tout cousu d'or plavati v denarju, imeti denarja ko listja in trave
payer au poids de l'or zelo drago plačati
promettre des monts d'or (figuré) zlate gradove obljubljati
rouler sur l'or (figuré) valjati se v zlatu, imeti denarja ko listja in trave
tout ce qui brille (ali reluit) n'est pas or ni vse zlato, kar se sveti
faire un pont d'or (figuré) komu ponuditi bogato plačilo, nagrado

ōro m

1. kem. zlato (Au):
oro bianco belo zlato
oro fino čisto, suho zlato
oro falso, matto (similoro) imitirano zlato
oro in foglia zlata folija
oro in verghe zlato v palicah
d'oro zlat (tudi pren.);
in oro zlat
lavaggio dell'oro izpiranje zlata
dare l'oro pozlatiti
legare in oro vdelati v zlato
consiglio d'oro pren. nesebičen nasvet
cuore d'oro pren. zlato srce
parole d'oro pren. modre besede
prendere tutto per oro colato pren. biti naiven, vse naivno verjeti
vendere qcs. a peso d'oro pren. kaj prodati zelo drago
oro nero pren. črno zlato, nafta

2. zlato, zlatnik; ekst. denar, bogastvo:
nuotare nell'oro pren. valjati se v zlatu, biti zelo bogat
per tutto l'oro del mondo pren. za nič na svetu

3. zlato rumena barva

4.
ori pl. zlatnina, zlati nakit
PREGOVORI: non è tutt'oro quel che riluce preg. ni vse zlato, kar se sveti

oro moški spol zlato; zlatnik

oro batido zlata pena
oro en barras zlato v palicah
oro de gato mačje zlato
oro negro (Am, fig) kavčuk
oro virgen čisto (suho) zlato
edad de oro, siglo de oro zlati vek
existencia de oro zaloga zlata (v banki)
tipo (del) oro, patrón oro zlata vrednota
como un oro, como mil oros izredno lep
lo guarda como un oro en paño varuje to kot zlat zaklad
ofrecer el oro y el moro obljubiti sonce z neba
pagar en oro v zlatu plačati
vale tanto oro como pesa on je zlata vreden
no es oro todo lo que reluce ni vse zlato, kar se sveti
el oro lo puede todo, oros son triunfos denar je sveta vladar
siete de oros karo sedmica

padre m

1. oče:
padre adottivo krušni oče
padre putativo domnevni oče
di padre in figlio iz roda v rod
fare da padre (a) biti komu kot oče
come un padre očetovsko
per via di padre po očetu

2. ekst. oče:
padre spirituale relig. spovednik, duhovni vodja
padre della patria oče naroda
Padri della Chiesa relig. cerkveni očetje

3.
padri pl. predniki:
il primo padre Adam

4. pren. oče, začetnik

5. relig. oče, redovnik:
Santo Padre Sveti oče
padri conciliari udeleženci koncila

6. pren. stvarnik

7. hist. patricij:
padre coscritto senator

padre moški spol oče; duhovnik, pater; povzročitelj, začetnik, avtor; očetovski zaščitnik

padre adoptivo krušni oče, rednik
padre de almas dušebrižnik
padre espiritual spovednik
Padre Nuestro, Padre nuestro očenaš
padre de pila krstni boter
Padre Santo sveti oče, papež
caballo padre (plemenski) žrebec
tal padre tal hijo jabolko no pade daleč od drevesa
padres pl starši; predniki
dormir con sus padres ne več živeti, že mrtev biti

paraclete [pǽrəkli:t] samostalnik
pomočnik, tolažnik

Paraclete sveti duh

paragone m

1. primera, primerjava; primer:
paragone calzante ustrezna primerjava
termini del paragone elementa primerjave
in paragone di, a paragone di v primeri s
mettere, mettersi a paragone di, con primerjati (se) s, z
non reggere al paragone ne vzdržati primerjave
portare un paragone navesti primer

2. kem.
oro di fine paragone fino zlato
pietra di paragone zlatarska oslica; pren. preizkusni kamen
PREGOVORI: al paragone si conosce l'oro preg. ni vse zlato, kar se sveti

per-vigilō -āre -āvī -ātum (per in vigilāre) prebede(va)ti, prečuti noč, čuti, ostati buden ponoči: noctes totas Pl., continuas has tres noctes pessume p. Pl., pervigilare Veneri Pl. Veneri na čast ponoči opravljati sveti obred, noctem Ci., in armis L., nox pervigilata in mero O., ad ignes V., vellem tecum longas requiescere noctes et tecum longos pervigilare dies Tib.

poslednj|i [é] (-a, -e) der/die/das letzte
poslednji Mohikanec der letzte Mohikaner
poslednja pot die letzte Reise
poslednja sodba das jüngste Gericht, das Weltgericht, Jüngstes Gericht
pravo poslednja volja der letzte Wille, letzter Wille
poslednje olje (bolniško maziljenje) letzte Ölung
poslednje reči religija die letzten Dinge
Sveti poslednjih dni Heilige der letzten Tage

poverēllo

A) agg.

1. pomanjš. od ➞ povero

2. ubog, ubogcen

B) m (f -la) ubožec, revček:
il poverello di Assisi sveti Frančišek Asiški

prōcreābilis -e (prōcreāre) spočetju (ploditvi) namenjen, roditven: sacramentum Cass. = (sveti) zakon.

ramadan samostalnik
(muslimanski mesec posta) ▸ ramadán Ramadan, obdobje posta, se začne sredi novembra. ▸ A ramadán, a böjti időszak november közepén kezdődik.
Sopomenke: ramazan

rēgius 3, adv. -ē (rēx)

1. kraljevski, kraljev: S., H., Cu. idr., erat regia dignitate N., regium genus Ci., nomen Ci., L., potestas C., dominatus, insignia Ci., civitas Ci. samovlada, samovladje, monarhija, virgo O. kraljična, ales O. (v orlu kot Jupitrovi ptici); occ.: exercitus regius N. kraljeva vojska = vojska perzijskega kralja, bellum regium Ci. s kraljem ali s kraljema (Mitridatom in Tigranom), anni Ci. vladanja rimskih kraljev; pesn.: regia lympha Tib. (ker so jo pili perzijski kralji).

2. kraljevski = kraljem pristoječ, kralju primeren (ustrezen, spodoben), kralja dostojen, kralja vreden: L. idr., regia res scelus est O., tibi regium videtur ita vivere Ci., regia res est succurrere lapsis O., multa regia sunt in Deiotaro Ci. veliko kraljevskih lastnosti.

3. krasen, sijajen, odličen, imeniten, slaven, dičen, razkošen, bleščeč, bleščav: forma Pl., moles (zgradbe) H., comitatu regio atque ornatu Ci., apparatu regio uti N., charta Cat., morbus H., Cels. idr. zlatenica (ker so jo baje zdravili z izbranimi zdravili, z veselostjo ipd.), stella Plin. kraljev(sk)a zvezda (velika svetla zvezda v ozvezdju Lev, zdaj imenovana Regulus), regie accubare Pl. kakor kralj, regie polita aedificia Varr.

4. gospodovalen, oblasten, gospostven, gosposki, samovoljen, zapovedljiv, ukazovalen, despotski, trinoški, samodržen, tiranski: superbum istud et regium, nisi … Plin. iun., regios spiritus reprimere N. despotsko ošabnost, crudeliter et regie factum esse dicunt Ci., regie seu potius tyrannice Ci. — Od tod subst.

1. rēgiī -ōrum, m
a) kraljeva vojska, kraljeve enote, kraljevci: L., multis milibus regiorum interfectis N.
b) kraljevi satrapi, dvorjani(ki): fama ad regios perlata N.

2. rēgia -ae, f
a) (sc. domus) kraljevski dvor (dvorec), kraljevi grad, kraljeva palača, prestolno (glavno) mesto, prestolnica: Ci., C. idr., qui regiam tuebantur N. dvorna telesna straža, regia Ditis, Solis O., caeli V. nebeški grad, quid Croesi regia, Sardis? H.; pesn. o Kakovi duplini (votlini) in Evandrovi koči: V.; occ. stari grad v Rimu, ki ga je zgradil Numa ob „sveti cesti“ (via sacra) nedaleč od Vestinega svetišča: Ci., hic locus exiguus, qui sustinet atria Vestae, erat regia Numae O.; od tod atrium regium L. svod, dvorana tega dvora.
b) kraljev (kraljev(sk)i) šotor v taboru: L., Cu.
c) meton. dvor = kraljev(sk)a rodbina: L.; pa tudi = vladar in dvorjani: T., Petr. poet.
d) čisto lat. izraz za basilica (gr. βασιλική) = svod (svodovi), dvorana, javno poslopje z dvema stebrenikoma, stebrišče: Suet., Stat.
e) bot. čisto lat. izraz za rastl. basilisca: Ap. h.
f) sc. (potestas) = gr. βασιλεία kraljev(sk)a vlada, kraljev(sk)a oblast, kraljevanje: regia Persica Cu.; metaf.: gregis regia cui cessit Val. Fl. (o biku).

reluire* [rəlwir] verbe intransitif svetiti se, sijati, blesteti

brosse féminin à reluire, à faire reluire ščet za loščenje
faire reluire des cuivres, des meubles naloščiti bakreno posodo ali bakrena glasbila (pihala), pohištvo
manier la brosse à reluire (figuré, familier) hvalisati, laskati se
tout ce qui reluit n'est pas or (proverbe) ni vse zlato, kar se sveti

rey moški spol kralj; glavar, vodja

rey de baraja kralj pri kartah
rey de codornices hrestač (ptič)
Rey de Romanos rimski kralj (cesar) (nekoč v Nemčiji)
Rey Sabio (fig) David; = Alfonso el Sabio
en el tiempo del rey que rabió, en tiempo del rey Perico nekdaj, nekoč
alzar (por) rey za kralja oklicati
ni quitar, ni poner rey ne se v kaj vmešavati
servir al rey vojaščino služiti
vivir a cuerpo de rey (fig) živeti kot knez
no temer rey ni roque (fig) ne se bati ne vraga ne boga
tratar a cuerpo de rey kot kralja gostiti
cual el rey, tal la grey kakršen gospod, takšen sluga
los reyes kraljevi par
los Reyes Magos sveti trije kralji
(fiesta de) reyes praznik svetih treh kraljev (6.januar)