Franja

krúh pan m

bel (črn, domač, koruzen, pražen, ržen, svež, star) kruh pan blanco (moreno, casero, de maíz, tostado, de centeno, fresco, sentado)
pšeničen kruh pan de trigo, pan candeal
naš vsakdanji kruh el pan nuestro de cada día
hlebec kruha hogaza f
kos kruha pedazo m de pan
ob kruhu in vodi a pan y agua
peči kruh cocer pan
služiti si kruh ganarse el pan, ganar su pan
zarečenega kruha se največ poje nadie puede decir de esta agua no beberé

krùh bread

brez krùha breadless, (brez posla) unemployed
črn krùh brown (ali black) bread
domač krùh home-made (ali household) bread
bel krùh white bread
ječmenov krùh barley bread
koruzen krùh ZDA corn pone
ržen rye bread
svež krùh fresh (ali new) bread
star, suh krùh stale bread
(ne)kvašen krùh (un)leavened bread
vojaški krùh ration bread
pražen krùh toast
naš vsakdanji krùh our daily bread
hlebec, štruca krùha loaf of bread
kos, reženj krùha a piece, a slice of bread
ob krùhu in vodi on bread and water
krùh z maslom bread and butter
ostanki krùha left-over bread
pražilec za krùh toaster
košarica za krùh breadbasket
rezilni stroj za krùh bread slicer
skorja krùha a crust of bread
krùha in iger! bread and circuses!
boj za vsakdanji krùh the struggle for life
pomanjkanje krùha shortage (ali scarcity) of bread
deliti s kom krùh to break bread with someone
on ni vreden krùha, ki ga jé he is not worth his salt
ni imel skorje krùha he had not a crust of bread to eat
ostati brez krùha (figurativno) to be thrown out of work
pritrgovati si krùh od ust to stint oneself
odjesti komu krùh to take the bread out of someone's mouth
jesti tuj krùh (figurativno) to serve other people, to be dependent on other people
prišel je do krùha pogovorno he's got it made
peči krùh to bake bread
služiti si svoj krùh z... to get one's living by...
sam si mora služiti krùh he has to earn his own living
težko si služiti krùh to work hard for a living
kako si služi svoj krùh? (figurativno) how does he earn (ali make, win) his bread (ali his living)?
skregati se s svojim krùhom (figurativno) to quarrel with one's bread and butter, not to know which side one's bread is buttered on
stati v vrsti za krùh to stand in a bread-line
krùh je vzhajal the bread has risen
živeti ob krùhu in vodi to be put on bread and water

lés madera f

jamski les entibo(s) m (pl)
mehak les madera blanca, madera blanda
okrogel les madera redonda
parjen les madera tratada al vapor
rezan les madera serradiza (ali cortada)
stavbni les maderaje m; madera f de construcción
svež les madera verde
trd les madera dura
biti malo čez les (fam) estar tocado de la cabeza; estar majareta

lovor samostalnik
1. Laurus (drevo ali grm) ▸ babér, babérfaPovezane iztočnice: navadni lovor

2. (začimba) ▸ babérlevél, babér
3. (priznanje; naslov) ▸ babér [elismerés, cím]
Vsaka od ekip si upravičeno obeta v nedeljski noči se ovenčati z lovorom prve evropske nogometne velesile. ▸ Mindegyik csapat joggal reménykedik abban, hogy vasárnap éjjel győztesként megkoszorúzzák az európai labdarúgó-nagyhatalmaknak járó babérokkal.
Sopomenke: lovorov venec

Luft, die, (-, Lüfte) zrak, schlechte Luft slab zrak; reine Luft čist zrak; dicke Luft figurativ slabo vzdušje; Luft kriegen/bekommen priti do sape; Luft holen/schöpfen (globoko) vdihniti, figurativ zadihati; frische Luft schöpfen iti na sprehod, iti na svež zrak; die Luft anhalten zadržati sapo, figurativ biti tiho; sich Luft machen narediti si prostor; seinen Gefühlen/seinem Herzen Luft machen dati si duška; die Luft zum atmen nehmen utesnjevati, dušiti; Luft sein : er ist für mich Luft zame kot da ga ni; als Luft behandeln ignorirati; an die Luft setzen figurativ vreči ven, postaviti pred vrata; aus der Luft iz zraka; aus der Luft gegriffen figurativ iz trte izvit/iz palca izsesan; in der Luft v zraku; in der Luft liegen biti v zraku; in der Luft zerreißen raztrgati; in die Luft sprengen/werfen vreči v zrak; in die Luft fliegen odleteti v zrak, eksplodirati; in die Luft reden figurativ govoriti v veter; in Luft zergehen figurativ razbliniti se; Löcher in die Luft gucken buljiti/bolščati/strmeti predse; nach Luft schnappen hlastati za zrakom; per Luft z letalom; von Luft und Liebe od samih dobrih besed; Lüfte, pl , sapice; višave; freiere/bessere Lüfte in etwas bringen spustiti sveže sapice v; König der Lüfte kralj višav

madera ženski spol les, kos lesa

madera blanca, madera blanda mehak les
madera de combustión drva
madera de construcción stavbni les
madera cortada, madera serradiza rezani les
madera dura trd les
madera tratada al vapor parjen les
madera en rollo, madera redonda okrogel les
madera verde svež les
grabado en madera lesorez
descubrir la madera odkriti slabosti kake osebe
tener madera de imeti nadarjenost za

mango samostalnik
1. Mangifera indica (drevo) ▸ mangó, mangófaSopomenke: mangovec

2. (plod) ▸ mangó

māteria -ae, f in māteriēs -ēī, f (= „matična tvarina“: māter)

1. tvar(ina), snov (iz katere kaj izhaja, se kaj tvori ali vzdržuje): materia rerum Ci. prvina stvari, quaeque de suā materiā grandescere Lucr., materia rudis Lucan. = Kaos, ferri materia Iust. železna ruda, materiam superabat opus O. izdelava je presegala tvarino, delo je presegalo tvarino, tako tudi: materiae non cedit opus Mart.; deum imagines mortalibus materiis in species hominum effingere T.
a) gradivo, surovina: aere praeterea ferroque et linteis et sparto et navali alia materia ad classem aedificandam L., delata materia omnis infra Veliam L., materies parietum Vitr.
b) zidarsko apno: Iust.
c) gorivo, netivo: materiam praebet seges arida O., et habentem semina flammae materiam iactant O.
d) redivo, hranilna snov: materia imbecillissima, media, valentissima Cels.
e) živila ali zaloga živil, živež, hrana: consumere materiam O.; od tod pren.: fortuna temeritati consulis materiam dedit L. je dala hrano (= pobudo) nepremišljenosti, je okrepila nepremišljenost, materia ficti O. zaloga (obilica) domislekov, izmišljenih pretvez.
f) gnoj: Cels., Veg.

2. occ. les, stavbni, tesarski les, lesovje, lesovina: lenta materies Pl., cupam materiā ulmeā aut fagineā facito Ca., omni materiā et cultā et silvestri … utimur … Ci. vse drevje, tako zasajeno kot tudi samoraslo, materiam caedere L., materies vitis Ci. deblovina (naspr. sarmenta, materia caesa C. posekan les), arida, umida C., materia viridis L. svež les, inter librum et materiam Col. med lubjem in deblom, genus surculorum aptum materiae Col. za les in drva; tako tudi pogosto o vejah: Col.; lignorum (drv), materiae (stavbnega lesa) aggestus T., ligna, materiae Plin. iun.; poseb. bruna, debla, hlodi, grede, tramovi: Amm., bipedalis C., directa C. po dolgem položene grede, praeacuta C.

3. metaf.
a) znanstvena, pisateljska ali umetniška tvar(ina), snov, material, predmet, vsebina, gradivo, tema, osrednji predmet, naloga: Q., Sen. ph., Suet., Vell., Amm. (pri vseh obl. materia), materia sapientiae, artis Ci., materia sermonum Ci. ep., materies felix in carmina, materia iocosa O., Aesopus quam materiam repperit Ph., sumite materiam vestris, qui scribitis, aequam viribus H., crescit mihi materies Ci. predmet (snov) mi raste (se veča, širi) pod roko, materia aequitatis Ci. točka v pravičnosti.
b) vzrok, povod, razlog, priložnost, pobuda, vir: quid odisset Clodium, segetem ac materiem gloriae suae? Ci., materia seditionis Ci., L., Iust., materia belli Cu., Iust., Vell., Suet., Amm., longo materia bello T., plurima ad fingendum materies T., materies fingendi Aur., materies omnium malorum S., aurum, summi materies mali H., materiam quaerere amori O., materiam dare invidiae ali bonitati Ci., materiam praebere criminibus L. povod za sum(ničenje), detrahere materiem sceleri T.; z inf.: materia dicere Ci., Suet., pro materiā O. stvari primerno.
c) duševni zastávek (zametek), duševna zasnova, (duševna) zmožnost, nadarjenost, talent, darovitost, dar, glava, nrav, narava, čud (f.): Q., materies atque indoles Ci., materia ingentis decoris L., angebatur Tullia nihil materiae in viro neque ad cupiditatem neque ad audaciam esse L. da ni nikakor primeren, duritiem silvis depone, non sum materiā digna perire tuā O. zaradi tvoje kot les brezčutne narave.
d) (o živalih) pleme, pasma, vrsta, rod: generosa, vetus Col.

Opomba: Star. gen. materiai: Lucr.

mladostn|i [ó] (-a, -o) Jugend- (greh die Jugendsünde, leta Jugendjahre množina, ljubezen die Jugendliebe, slika das Jugendbildnis, sanje der Jugendtraum, delo das Jugendwerk)
mladostna dlaka/mladostno perje živalstvo, zoologija das Jugendkleid
mladostno svež jugendfrisch

naj² veznik

1. (da) damit (skrivaj, naj sosedje ne … verstohlen, damit die Nachbarn nicht …)
pustiti, naj lassen + nedoločnik (pusti ga, naj gre/pove/poje … [laß] lass ihn gehen/aussprechen/aufessen)
pustiti, naj gredo stvari svojo pot die Dinge laufen lassen
pustiti, naj gre svojo pot seinen eigenen Weg gehen lassen
-lassen (naj leži [liegenlassen] liegen lassen, sedi [sitzenlassen] sitzen lassen)
pustiti, naj spregovori orožje die Waffen sprechen lassen

2. (da naj) zu (z nedoločnikom)
prositi, naj bitten zu (prosil sem ga, naj pride ich bat ihn zu kommen), herbitten (ich bat ihn her); -bitten (prositi naj pride dol/gor/ven herunterbitten/heraufbitten/ herausbitten …)

3. (če) wenn; sollte (naj te kdo sliši, pa … wenn dich jemand hört, sollte dich jemand hören, schon …)
naj je/bo X ali Y … sei es X oder Y, es mag X oder Y sein (naj je/bo kruh svež ali suh, … sei das Brot frisch oder alt, …/das Brot mag frisch oder alt sein, …)
grožnja: sollen (naj samo pride! soll er nur kommen!)

4.
naj še tako … sosehr … auch

neige [nɛž] féminin sneg; snežna belina; populaire kokain

neige ancienne, nouvelle, fraîche, mouillée, poudreuse, tôlée, vierge star, nov, svež, moker, pršičast, srežen, deviški (nepoteptan) sneg
neiges pluriel éternelles, perpétuelles večni sneg
amas masculin de neige snežni zamet
boule féminin de neige snežena kepa
flocon masculin de neige snežinka
bonhomme masculin de neige sneženi mož, snežak
tourmente féminin de neige snežni metež
teint masculin de neige snežno bela polt
sports masculin pluriel de neige snežni športi
œufs masculin pluriel à la neige sneg iz beljaka
arrêté, bloqué par les neiges zametèn
train masculin de neige vlak, ki pelje v zimska letovišča
se battre à coups de boules de neige kepati se
faire boule de neige (figuré) naraščati kot snežni plaz
fondre comme neige au soleil (s)kopneti kot sneg na soncu
être blanc comme neige biti bel ko sneg
chasse-neige masculin snežni plug

nezavesten pridevnik
1. (v nezavesti) ▸ eszméletlen, ájult, eszméletét vesztettČe je pomoč dovolj hitra, je treba nezavestnega ponesrečenca prenesti na svež zrak in vzpodbujati dihanje. ▸ Ha a segítség elég gyors, az eszméletlen sérültet friss levegőre kell vinni és segíteni kell a légzést.
Metoda je primerna za nezavestnega ponesrečenca, ki ne diha in nima pulza. ▸ Ez a módszer eszméletlen, pulzus nélküli, nem lélegző sérült esetében alkalmazható.Pri nezavestnem poškodovancu je treba preveriti dihanje in srčni utrip; v primeru zastoja srca ali prenehanja dihanja lahko rešimo življenje le z znanjem tehnike oživljanja. ▸ A balesetet szenvedett eszméletlen személynél meg kell vizsgálni, hogy lélegzik-e, van-e szívverése; szívmegállás esetén vagy ha leállt a légzése, csak az újraélesztési technika ismeretében tudjuk megmenteni az életét.V stabilni bočni položaj namestimo nezavestnega bolnika, ki normalno diha in nima poškodovane hrbtenice. ▸ Az eszméletlen beteget, aki normálisan lélegzik és nem sérült a gerince, stabil oldalfekvésbe helyezzük.Hudo ranjeno in nezavestno žensko je malo kasneje našel sin, ki je takoj poklical reševalce in policiste. ▸ A súlyosan sérült és eszméletlen nőre nem sokkal később a fia talált rá, aki azonnal hívta a mentőket és a rendőrséget.Nekega dne, tik po zajtrku, se je zgrudila nezavestna. ▸ Egy nap, közvetlenül reggeli után ájultan esett össze.
2. (nezaveden; nenameren) ▸ tudattalan, öntudatlan, nem tudatos
Danes velja, da je približno 75 % zdravja odvisnih od našega zavestnega ali nezavestnega ravnanja. ▸ Napjainkban a becslések szerint az egészségünk mintegy 75 százaléka a tudatos vagy tudattalan viselkedésünktől függ.

opêči to burn, to scorch; (sonce) to tan

opêči svež (bel) kruh to toast bread
opêči na ražnju to roast
opêči se to get burned
opêči si prste to burn one's fingers

open² [óupən] samostalnik

the open odprt prostor, svež zrak; odprto morje; javnost
to bring into the open razkriti
to come into the open (with s.th.) razkriti se, biti popolnoma odkritosrčen, razglasiti (kaj)
in the open na prostem, na zraku

ostáti rester; demeurer; garder; persister; subsister

ostati doma rester à la maison, garder la maison
ostati hladnokrven, resen garder son sang-froid (ali la tête froide), son sérieux
ostati komu kaj dolžan être (ali demeurer) en reste de quelque chose avec quelqu'un
ostati miren rester tranquille, conserver le calme
ostati nekaznovan rester (ali demeurer) impuni
ostati nem rester court
ostati tiho rester tranquille, se tenir coi
ostati neplačan rester non payé
ostati tepček (figurativno) être le dindon de la farce, être dupe
tu ostati rester
ostati zadaj rester en arrière (ali derrière)
ostati zvest komu garder fidélité à quelqu'un, rester fidèle
ostati na mestu rester sur place
ostati na položaju rester à son poste (ali en place, en fonction)
ostati na poti rester en chemin (ali en route)
ostati svež (hrana) se garder frais
ostati pri svojem mnenju garder (ali persister dans) son opinion
ostati pri življenju, živ rester vivant (ali en vie), avoir la vie sauve, survivre
ostati v stiku z nekom rester en contact avec quelqu'un
ostati v veljavi (zakon, pravilnik) rester en vigueur, être valable
ostati z dolgim nosom (figurativno) en être pour ses frais
ostane mi samo, da se vam zahvalim il ne me reste plus qu'à vous remercier
ostanemo (sedaj smo) kvit nousen sommes quitte(s)
ostanite pri aparatu (pri telefonu) ne quittez pas (l'appareil)!
od starega gradu je ostalo samo nekaj ruševin il subsiste seulement quelques ruines du vieux château
pri tem ostati en rester là
vse ostane pri starem rien ne changera, tout restera comme auparavant
to mi bo za vedno ostalo v spominu cela restera gravé à jamais dans ma mémoire
za njim so ostali žena in otroci il a laissé une veuve et des enfants
stvari ostanejo, kot so les choses en demeurent là
pri čem ostati persister dans quelque chose
kje smo ostali (z branjem)? où en sommes-nous restés (de notre lecture)?

pain [pɛ̃] masculin kruh (tudi figuré), štruca; kolač; hlebec (sira), kos (mila); preživljanje; populaire zaušnica, klofuta

au pain et à l'eau ob kruhu in vodi
arbre masculin à pain krušno drevo
pour une bouchée de pain za smešno (nizko) ceno
long comme un jour sans pain zelo dolg, brez konca in kraja
petit pain (au lait) (mlečna) žemlja
pain des anges, céleste (religion) hostija
pain bénit blagoslovljen kruh, figuré zasluženo plačilo
pain de beurre štruca masla
pain azyme opresni kruh (pri Judih)
pain bis mešan, otrobov kruh
pain blanc bel kruh
pain de boulanger pekovski kruh
pain à cacheter prilepka, oblat (za pisma)
pain chapelé hrustav kruh
pain complet kruh iz grobe moke in otrobov
pain d'épice medenjak
pain frais svež kruh
pain de fromage hleb sira
pain grillé pražen, popečen kruh, toast
pain long dolga štruca kruha
pain de ménage, de cuisson domač, kmečki kruh
pain de mie kruh s tanko skorjo
pain mollet, à la reine mlečni kruh
pain de munition vojaški kruh, komis
pain noir črn, ajdov kruh
pain perdu rezine starega kruha, pomočene v jajce in mleko, ocvrte in osladkane
pain rassis, dur star kruh
pain de régime dietičen kruh
pain de rive, riche, de fantaisie z rumenjakom prevlečen fin, bel kruh
pain sec kruh brez dodatka
pain de savon kos mila
pain de seigle ržen kruh
pain de sucre čok sladkorja
pain de trouille oljne tropine
pain viennois bel mlečen kruh
avoir son pain cuit imeti svoj kruh, biti preskrbljen
avoir du pain sur la planche imeti mnogo dela
coller un pain à quelqu'un (populaire) prisoliti komu zaušnico
demander, mendier son pain živeti od miloščine
gagner son pain quotidien služiti si svoj vsakdanji kruh
gagner son pain a la sueur de son front služiti si kruh v potu svojega obraza
manger son pain blanc le premier (figuré) imeti srečen začetek, uživati ugodni sedanji trenutek, kar pa ne bo trajalo
ôter, retirer le pain de la bouche de quelqu'un komu odtrgati kruh od ust
s'ôter le pain de la bouche odtrgavati si (kruh) od ust
faire passer, perdre le goût du pain à quelqu'un spraviti koga na drugi svet
promettre plus de beurre que de pain na moč lagati
se vendre comme des petits pains iti, prodajati se ko tople žemlje

paint¹ [péint] samostalnik
barva, belež; ličilo za avtomobile; ličilo, šminka

wet paint! sveže pobarvano!
pogovorno as fresh as paint svež in čil

pane¹ m

1. kruh:
impastare il pane mesiti kruh
cuocere il pane peči kruh
pane fresco svež kruh
pane stantio star kruh
pane bianco bel kruh
pane di segale, di avena, di orzo rženi, ovseni, ječmenov kruh
pane nero, integrale črn, polnozrnati kruh
buono come il pane dober kot kruh
essere pane e cacio pren. biti kot rit in srajca
il nostro pane quotidiano naš vsakdanji kruh
lungo quanto un giorno senza pane zelo dolg
guadagnarsi il pane služiti kruh
mangiare il pane a ufo, a tradimento živeti na tuj račun
non è pane per i tuoi denti temu nisi kos
perdere il pane biti ob delo
rendere pan per focaccia pren. vrniti milo za drago
stare a pane e acqua živeti ob kruhu in vodi

2. kulin.
pan di Spagna kolač

3. pren. duševna hrana:
mangiare il pane pentito kesati se
spezzare il pane della scienza učiti, poučevati

4. ekst.:
un pane di burro štruca masla
pani di metallo kovinske palice

5. bot.
albero del pane (artocarpo) kruhovec (Artocarpus)
pan di cuculo kačji jezik, kukovec (Orchis morio)
pan di serpe (gigaro italico) štrkat (Arum italicum)
pan porcino, panporcino pog. ciklama (Cyclamen europaeum)

peinture [pɛ̃tür] féminin slikarstvo, slikanje; slika; barva, preplesk; figuré slikanje, opis(ovanje)

peinture d'affichage, à la détrempe, à la fresque, à l'huile, mural slikanje plakatov, tempera slikanje, na svež omet, z oljem, stensko
(figuré, familier)

un vrai pot de peinture preveč našminkana ženska
peinture antirouille, de camouflage preplesk proti rji, za kamuflažo
peintures rupestres slike na (jamskih) stenah
exposition féminin, galerie féminin de peintures razstava, galerija slik
je ne voudrais pas y êlre même en peinture še naslikan ne bi hotel biti tam
ne pouvoir voir quelqu'un en peinture še naslikanega koga ne marati videti; ne moči ga prenašati
prenez garde à la peinture, peinture fraîche! pozor! sveže prepleskano!
faire de la peinture slikati

pomladánsko adv. come in primavera, di primavera:
pomladansko svež di una freschezza primaverile