Franja

Zadetki iskanja

  • rough2 [rʌf]

    1. pridevnik
    hrapav, raskav, neraven; neobdelan, neizbrušen; surov, grob; neotesan, osoren, brutalen; (okus) trpek, oster; težaven, neprijeten, naporen (o življenju); razburjen (with od)
    (o morju) razburkan; divji, nebrzdan; nepravilen, nepopoln; približen; slab; (o tkanini) z dolgo dlako; trdega srca, trdosrčen (on do)
    neizprosen; nedokončan, v glavnih črtah

    rough and ready grobo obdelan, nedovršen, zasilen, začasen; še kar dober za praktične namene; primitiven, a uspešen; ekspeditiven; (o osebah) realen, stvaren, neizbirčen; nepretiran
    a rough customer nasilnež
    rough coat, rough cast omet, ometavanje
    rough copy, rough draft osnutek, skica, prvi načrt, koncept
    a rough day vetroven dan
    rough diamond nebrušen diamant, figurativno nekultiviran, neuglajen, a pošten človek
    at a rough estimate približno
    rough house ameriško, sleng burno in hrupno zborovanje, bučna in surova zabava; glasen prepir in pretep
    rough leaf prvi list na rastlini
    rough luck slaba sreča, smola
    rough music neubrana glasba, kričanje
    rough passage potovanje po razburkanem morju
    rough rice neoluščen riž
    a rough road slaba cesta
    the rough sex moški spol; moški
    rough timber neobeljen posekan les
    in a rough state v surovem stanju
    a rough sketch prvi osnutek
    rough tongue surov, oster jezik
    in a rough voice grobo, osorno
    rough work surovo, neizdelano, nedovršeno delo
    rough weather slabo vreme
    it is rough on me ni pravično do mene; nimam sreče
    to give s.o. (a lick with) the rough side of one's tongue figurativno pošteno koga ošteti, pošteno mu jih povedati
    to have a rough time mnogo pretrpeti, imeti hude težave
    she had a rough time mnogo je prestala, zelo slabo ji je šlo
    he had it rough mnogo je prestal, pretrpel
    this is rough luck for me to je hud udarec zame, tega nisem zaslužil

    2. prislov
    grobó, surovo, robato, brezobzirno, brez prizanašanja, nasilno; na naglo

    to lie, to sleep rough ležati, spati oblečen (zlasti na prostem)
    to play rough šport grobo igrati
    to ride rough divje, ne po pravilih jezditi
  • roughage [rʌ́fidž] samostalnik
    surov, grob material; groba hrana ali krma (seno, otrobi ipd.)
    biologija neprebavljiva hranila (zlasti celuloza)
  • rough-and-tumble [rʌ́fəndtʌ́mbl]

    1. pridevnik
    divji, surov, grob, oster, brutalen, neizprosen, brezobziren; (o igri) surov

    a rough-and-tumble life neizprosen življenjski boj

    2. samostalnik
    nenaden pretep, prerivanje
    figurativno življenjski boj
  • rough-cast [rʌ́fka:st]

    1. pridevnik
    grobo, surovo ometán (o zidu); neobdelan, surov; skiciran, narejen v osnutku

    2. samostalnik
    surova litina; omet
    figurativno na hitro narejen osnutek

    3. prehodni glagol
    ometáti, pokriti s plastjo ometa; grobo obdelati; skicirati, na hitro načrtati (napisati, narisati), v grobem zasnovati
  • rough-spoken [rʌ́fspoukən] pridevnik
    grob, surov, nedostojen v govorjenju; jasno ali grobo povedan
  • rowdy [ráudi]

    1. samostalnik
    kričač, razgrajač, prepirljivec, pretepač, izgrednik, grobijan, neotesanec, nestrpnež, brutalnež, nasilnež

    2. pridevnik (rowdily prislov)
    grob, surov, hrupen, pretepaški, prepirljiv, nasilen, brutalen

    rowdy-dowdy hrupen in buren
  • rozzo agg.

    1. surov; neobdelan; hrapav (tkanina); neometan (zid)

    2. pren. neomikan, surov, neuglajen; robat

    3. slabš. neotesan, kmetavzarski
  • rude [ru:d] pridevnik (rudely prislov)
    grob, robat, neotesan, neolikan, nevljuden (to do)
    osoren, surov, žaljiv, brutalen, neuglajen, neciviliziran, primitiven; nevzgojen, neizobražen; (o morju) razburkan; (o pokrajini) divji; (govorjenje) prostaški, surov, nesramen; (o poti) neraven; (zdravje) krepak, čil, zdrav; (življenjski pogoji) preprost, enostaven, primitiven; (o slogu) neumetniški, preprost; približen; neizdelan, nedokončan, nedovršen; nespreten, neeleganten; (o podnebju) oster

    in rude health zdrav in krepak
    a rude awakening figurativno odkritje neprijetne resnice, nenadno razočaranje
    rude chaos kaotično prastanje
    rude fare surova hrana
    rude idolatry primitivno malikovalstvo
    a rude implement primitivno orodje
    rude observer površen opazovalec
    rude path zarasla steza
    rude verses preprosti, neizumetničeni stihi
    to be rude to s.o. biti grob (osoren), do koga, žaliti koga
    to be in rude health kipeti od zdravja
    to write in a rude hand imeti okorno pisavo
  • rüde surov, grob
  • rudis1 -e (sor. z raudus [rōdus, rūdus], ruber pravzaprav „krvav“ ali „surov“ [o mesu]) neobdelan, nedodelan, neizdelan, neo(b)tesan, surov, divji, rod: campus V., terra Varr., ager Col., hasta V. neobeljena, caementum T. (Dial.), lana O., Stat. surova, še ne(s)predena, textum, vestis O. sveža, groba, capilli Sen. tr. neurejeni, nepočesani, herba Mart., uva Mart. nezrel; pesn. (o živalih) mlad, nov: Lucan. idr., agna Mart., Amphitrite Cat. nenavajena, nati rudes Val. Fl. novorojeni, neizobraženi.

    2. metaf. surov, neumesten, neizobražen, neomikan, neolikan, zarobljen, preprost, rod, robat, neotesan, nevešč, neizkušen, neokreten, neroden, okoren; abs.: forma Ci., simplicitas O., vox incondita ac rudis T., quid cogis rude opus? O., rudis lingua L., rude ingenium Q., H., saeculum Q., T., anni Q., T. mlada, zgodnja, anima Pr. v ljubezni še neizkušena, filia rudis Mart. v ljubezni še neizkušena, nedolžna, tam eram rudis? tam ignarus rerum? Ci., nescit equo rudis haerere ingenuus puer H.; z in z abl. ali pesn. (redko) s samim abl.: in disserendo Ci., nulla in re tironem ac rudem esse Ci., rudis in re navali erat L., in amore Pr., rudis in re publicā, rudis in causā, in iure civili Ci., arte rudis O., rudis studiis Vell.; z ad z acc.: Iust. idr., rudis ad pedestria bella gens L., rudis natio ad voluptates Cu., rudis ad partus eram, ad mala rudis O.; z dat.: fontes rudes puellis Mart. tuji, neobisk(ov)ani od deklic; z gen.: homines rerum omnium rudes Ci., artium L., bonarum artium T., Graecarum litterarum rudis Ci., N., rudis belli H., bellorum Fl. (o slonih), harum rerum Ci., somni O. brez spanja; z inf.: Sil.

    Opomba: Komp. in superl. se opisujeta z magis, maxime.
  • rudo surov, neobdelan; grob, robat, neotesan; topoglav
  • ruffian [rʌ́fiən]

    1. samostalnik
    grobijan, surovež, nasilnež, brutalnež, pridanič, ničvrednež, lopov, bandit, zlikovec, apaš, podlež, kanalja; prepirljivec, zdražbar

    2. pridevnik (ruffianly prislov)
    surov, grob, brutalen, brezobziren, nasilen; divji, neukročen
  • rugged [rʌ́gid] pridevnik
    (tla) neraven, grapav; (pokrajina) divji, razklan; skalnat; (obraz) brazdast; namrščen, mrk; (klima, vreme) oster, strog, buren; grob, nezglajen, robat, surov, trd (tudi figurativno)
    skuštran, zmršen; (značaj) neprijazen, osoren, siten, čemern, neprijeten, zoprn
    ameriško krepak, vztrajen

    with rugged kindness robato, ali prisrčno
    rugged features brazdaste (ostre, nepravilne, izrazite) poteze (v obrazu)
    rugged individualism grob (surov, grd, umazan) individualizem
    a rugged old countryman star robat deželan (kmet)
    life is rugged življenje je trdo, težko
  • rullus 3 (iz *rud-los, sor. z rudis) kmečki, kmetski, kmetavzarski, surov, robat, neotesan, neolikan, neuglajen, neciviliziran, neblagonraven; subst. surovež, surovina, surovak, grobijan, robavs, brdavs, neotesanec, omejenec: at te Iuppiter dique omnes perdant: [fufae,] oboluisti alium, germana inluvies, rullus (po novejših izdajah † rusticus), hircus, hara sui[s] Pl. Kot nom. propr. Rullus -ī, m Rúl(us), priimek Servilijevega rodu. Najbolj znan je P. Servilius Rullus Publij Servilij Rul, l. 63 ljudski tribun, proti kateremu je Cicero nastopil s tremi agrarnimi govori (de lege agraria orationes); pl. Rullī: Ci.
  • rupex -icis, m (rūpēs) kamen, kamniti blok, balván, samovnják, metaf. surov, neotesan človek, surovina, neotesanec, okornež, klada, štor, neroda, nerodnež: Tert., baronum ac rupicum squarrosa, incondita rostra Luc. fr. ap. P. F., veteres nostri non usque eo rupices et agrestes fuerunt, ut stellas hyadas idcirco „suculas“ nominarent Gell., iam agri petrae vocantur, ut rupices idem a rupibus P. F.
  • rupicō -ōnis, m = rupex surov, neotesan človek, surovina, neotesanec, okornež, klada, štor, neroda, nerodnež: quis ex rupiconibus, baiolis, tabernariis tam infans est, ut, si pallium accipere velit, [non] disertius maledicat? Ap.
  • ruppig figurativ grob, surov
  • rustic [rʌ́stik]

    1. pridevnik (rustically prislov)
    kmečki, vaški, podeželski, rustikalen; preprost, neizobražen; robat, zarobljen, grob, neotesan, surov

    rustic bridge most iz neotesanih debel
    rustic manners neotesano vedenje
    rustic work arhitektura rustika

    2. samostalnik
    kmet, deželan, provincialec, preprost človek; neotesanec, teleban, kmetavzar
  • rūsticus 3, adv. (rūs)

    1. k podeželju (podeželskemu (selskemu) posestvu) sodeč, podeželski, kmečki, kmetski, selski, vaški, poljski (naspr. urbānus): Ter., O., V., Ph., Plin. idr., praedium N., Ci., hortus Plin. iun., rustica vita = res rusticae Ci. = res rustica Col. kmetijstvo, kmetovanje, homo rusticus Ci. poljedelec, kmet, mus rusticus et urbanus H. poljska in mestna miš, rustica gallina Varr., Col. léščarka, gozdni jereb, rdeča ali gozdna jerebica, rustice loqui Ci., Gell.; subst. rūsticus -ī, m
    a) kmet, poljedelec, dežel(j)an, podežel(j)an, pl. rūsticī -ōrum, m kmetje, poljedelci, kmetovalci, dežel(j)ani, podežel(j)ani: Pl., H. idr., at ego agricola et rusticus Ci., fortes viri sed rustici et milites Ci.
    b) poljedelec, naseljenec, obdelovalec (naspr. agricola posestnik): Ambr.

    2. meton.
    a) preprost: mores Ci., veritas Mart., simus hoc titulo rusticiore contenti Sen. ph.
    b) kmečki (kmetski) = nebogljen, neroden, robat, štorast, okoren, neokreten, neotesan, zarobljen, neuglajen, surov: Pl., Q. idr., rustica vox et agrestis Ci., querela, carmen O., homines Ci., rusticus es, Corydon V., convicia rustica O., rustica facere, urgere Ci., rusticus toga … diffluit H., Pollio amat nostram, quamvis est rustica, musam V.; tudi: rusticus pudor O. neumestna, Venus rustica O. nedostopna; subst. α) rūsticus -ī, m kmetavz(ar), surovež, surovina, neotesanec, cepec, zarobljenec, robavs, štor, teleban, butec: iste rusticus O., ex nitido fit rusticus H. β) rūstica -ae, f surova kmetica, kmetavzarka, neotesanka, zarobljenka, telebanka, robavslja: Pl., O. idr.
  • rustique [rüstik] adjectif kmečki, podeželski; preprost, neizobražen; neotesan, zarobljen, okoren, neroden; surov, grob; odporen; masculin zobato klesarsko kladivo

    mobilier masculin rustique kmečko pohištvo
    travaux masculin pluriel rustiques kmečka dela
    le chou est une plante rustique zelje je odporna rastlina
    vie féminin rustique življenje na kmetih
    se meubler en rustique opremiti se s kmečkim pohištvom