Franja

aliquantōrsum, adv. (iz aliquantō vorsum = versum: vertere) na marsikatero stran: Amm.

altrinsecus, adv. (alter in secus)

1. na drugo stran, na drugi strani: ego adsistam hinc altr. Pl., quin retines altr.? Pl., gladiolo cinctus altr. Ap.; z gen.: altr. aedium Ap.

2. od (z) ene ali druge strani (sem): venientes altr. voces Lact.

3. od (z) obeh strani, na obeh straneh: Lact., Fulg., viri celebres altr. dantur Amm., altr. pares rugae Aus.

altrōrsus, adv. (skrč. iz altrōvorsus; alter in vortere = vertere) na drugo stran: Ap.

altrōvorsum (po nekaterih altrōvorsus), adv. (alter in vortere = vertere) na drugo stran: Pl.

āmittō -ere -mīsī -missum

1. (predklas.) stran poslati, odposlati (odpošiljati), izpustiti, odpustiti (odpuščati): stulte feci, qui hunc amisi Pl., quia te servavi, me amisisti liberum Pl., nunc amitte, quaeso, hunc Ter. zdaj ga (iz)pusti, ne stori mu nič (žalega), lectos propter cariem et tineam Varr. proč dati, amisso pactione Publio legato S. fr.

2. pren.
a) (prostovoljno, nalašč) kaj (o)pustiti (opuščati), popustiti (popuščati), odreči (odrekati) se čemu, izogniti se čemu: rem inquisitam Pl., unam hanc noxiam Ter., amittenda fortitudo aut sepeliendus dolor Ci., priore (sacramento) amisso Ci., am. omnes has provincias Ci., fidem N. besedo prelomiti, spiritum ante quam ultionem T., matrimonium T.; z dvojnim acc.: ne tantum scelus impunitum amittatis S. (drugi berejo: omittatis).
b) (proti svoji volji) koga ali kaj (iz)pustiti (izpuščati), vnemar pustiti (puščati), zanemariti (zanemarjati), prezreti (prezirati): anulum Ter., praedam manibus ali de manibus Ci., ex oculis manibusque L., aliquem prope e manibus inter tumultum L.; poseb. am. occasionem Ter., Ci. ali tempus Ci. ugodno (lepo) priliko vnemar pustiti, zamuditi, amissi tot dies rei gerendae Ci.
c) (po svoji krivdi ali brez nje, po pomoti, spregledu, naključju) izgubiti (izgubljati): regem Cu., optimates (naklonjenost plemstva) N., arma et impedimenta N., praedam omnem L., exercitum L., T., patriam L., oppidum Ci., S., classes Ci., rem publ. verbo retinere, re ipsa amisisse Ci., oculos C., lumina oculorum C. ali samo lumina Ci., aspectum Ci., colorem Ci. ep., H., O., Cels., messem, pecuniam grandem, bona, fortunas suas, mentem, causam, litem, ius imperii Ci., vitam Pl., Ci., Corn., animam Corn., Lucr., fidem Ph. verjetnost, plumam ali pennas Plin. (o ptičih) goliti se, usum pedum Plin. iun. odvaditi se (pozabiti) hoditi, odvaditi se hoje, verba Aur. onemeti, obmolkniti; amissa recuperare N.; poseb. zaradi smrti izgubiti: uxorem N., puer amisso patre Ci., patres amissis filiis irati Ci., res publ. tot duces amisit Ci., amittere magnam partem exercitus fame aut frigore L., amissi aut gladio aut morbo cives Vell., multum in Valerio Flacco nuper amisimus Q., liberi amissi (naspr. superstites) Plin. iun.; subst. pt. pf. āmissī -ōrum, m izgubljenci (zaradi smrti), pokojniki, rajniki Aus.

Opomba: Sinkop. pf. āmīstī: Ter., āmīssis = amiseris: Pl.

āmoveō -ēre -mōvī -mōtum

1. stran spraviti (spravljati), odpraviti (odpravljati), odstraniti (odstranjevati), odtegniti (odtegovati) (naspr. admovēre): eas res, quibus fundi cultura continetur, amovere et vendere Ci., ab his columnis... signa amovit L., sacra... amovimus ab (izpred) hostium oculis L., locus a conspectu amotus L. oddaljen, amovere cotidianum victum ab aliquo N.; o osebah: am. aliquem ex istis locis Ci. ep. ali ab altaribus L., exercitum Rom. ab urbe circumsessa L., custodem Pr., custodes (gledališko stražo) T., amoto patre T. ob nenavzočnosti očeta, ko oče ni bil navzoč, amotis longius ceteris Cu., amovere se finibus Ausoniae Sil. oditi; od tod se amovere v pogovornem jeziku = spraviti se, pobrati se; se hinc Ter., se rus Pl., se e medio Suet.; pren.: Porcia lex virgas ab omnium civium Rom. corpore amovit Ci. je vse rim. državljane osvobodil telesnih kazni, quaecumque vetustate amovet aetas Lucr. karkoli (vse) polagoma vzame čas;
a) (evfem. = furari) vzeti, izmakniti (izmikati), (u)krasti: Icti., boves per dolum amotae H., quod (poculum) amoverant Cu., amotā et pyxide veneni Suet.
b) odpoditi, evfem. = pregnati: suspectos aemulationis, aliquem Cretam T., Suilium quaestorem amovendum in insulam censuit T., amotus Cercinam XIV annis exsilium toleravit T.
c) koga odstaviti iz kake službe, izključiti ga iz česa, izobčiti ga iz česa: Saturnium quaestorem a sua frumentaria procuratione Ci., censor libertinos tribubus amovit Aur.

2. pren. (kaj neprijetnega, škodljivega, kvarnega) odpraviti (odpravljati), odstraniti (odstranjevati), ukloniti (uklanjati), (od)vzeti, odvzemati, (od)jemati, odvrniti (odvračati), izločiti (izločevati), odvaliti, npr. krivdo: metum Ter., Ci., suspicionem ab adulescente Pl., socordiam ex pectore Pl., quis amovet culpam ab eo? Ci., am. a se non crimen, sed culpam ipsam Corn., enixe ab se culpam L., bellum, terrorem L., cupiditates omnes amovere iudicis est Ci. zadrževati, comitas adsit, assentatio... procul amoveatur Ci. se izločuj, se ne pripuščaj, sensum doloris mei a sententia dicenda amovebo Ci. čutu svoje bolečine ne bom dal vplivati na sodbo, čut bolečine mi ne bo vplival na sodbo, metus est nonnumquam amovendus..., nonnumquam adhibendus Q., principio atque studio amotus puerilis est animus Pl. duh je opustil otročje nagibe, amolior et amoveo nomen meum L. (gl. āmōlior), amoto quaeramus seria ludo H. pustimo šalo, brez šale.

Opomba: Fut. I. v preprosti govorici amoveam: Aug., It.

amusgar [g/gu] v stran škiliti; od sramu glavo povesiti

angle [ɑ̃gl] masculin kot; vogal, ogel; figuré hrapava stran; vidik, stališče

angle droit, aigu, obtus, extérieur, intérieur pravi, ostri, topi, zunanji, notranji kot
angle de la rue ulični vogal
angle adjacent, alterne, correspondant prikot, izmenični kot, protikot
angle d'incidence vpadni kot
angle de visée zorni, vidni kot
sous l'angle de z vidika
sous un certain angle z nekega vidika, stališča
côtés masculin pluriel, sommet masculin d'un angle kraki, vrh kota
arrondir, adoucir les angles olajšati odnose med dvema osebama, ki sta v konfliktu

anverso moški spol sprednja stran kovanca (s sliko)

arrandellare v. tr. (pres. arrandēllo)

1. tepsti, tolči s krepelcem

2. pren. toskansko prodati za smešno nizko ceno

3. star. vreči stran

arrière² [arjɛr] adjectif, invariable zadajšnji; masculin zadnji del; hrbtna stran; marine zadnji del ladje, zadnji krn; sport branilec; militaire zaledje, pluriel komunikacije v zaledju

vous serez mieux à l'arrière bolje boste (sedeli) zadaj
les feux arrière de la voiture zadajšnje luči pri avtu
marche féminin arrière (automobilisme) ritenska vožnja
avoir vent arrière imeti veter v hrbtu, pluti z vetrom

arrimar nasloniti (se), o-, pod-preti, približati; dodati, na stran dati; preiti (koga pri napredovanju), zapostaviti

arrimar el bastón odložiti vrhovno poveljstvo
arrimar el hombro (al trabajo) krepko se dela lotiti, rokave si zavihati
arrimarse nasloniti se, (pri)bližati se; pridobiti si površno znanje o čem
arrimarse a alg. potegniti s kom

aruncá arúnc vt./vr.

1. metati (se), vreči (se)

2. metati stran, odvreči

asportō -āre -āvī -ātum (nam. *absportō) odnesti (odnašati), stran spraviti (spravljati), odpraviti (odpravljati), odstraniti (odstranjevati), odvesti (odvajati), odpeljati (odvažati), (s seboj) vzeti (jemati): vina, ex Sicilia litteras, simulacrum Ci., Ditem patrem ferunt... virginem secum asportasse Ci., sua omnia... partim Salamina, partim Troezena asportant N., asp. vehiculis regum res L., Alexandriam ad virum uxorem, ad patrem filias L., naves paratae erant, quae tollerent atque asportarent (tegulas) L., si qua asportari possent, sibi quemque deducere iubet T.

attergare v. tr. (pres. attērgo) pisarn. napisati na hrbtno stran (dokumenta)

attergato

A) agg. pisarn. napisan na hrbtno stran

B) m pisarn. zaznamek na hrbtni strani (dokumenta)

auseinanderrücken, auseinander rücken razmakniti se, pomakniti se stran od; etwas: razmikati, razrivati

ausfädeln sein Auto: izstopati (iz prometa, s ceste), izključevati se, zavijati stran

Außenseite, die, prava stran, nalična stran

austreten^*

1. aus einer Partei, Kirche, einem Verband: izstopiti

2. (an den Tag treten) prihajati na dan, izstopati, Astronomie prihajati iz, Wasser: iztekati, izvirati, Medizin izcejati se, durch die Aderwände: prehajati, Technik iztekati, izstopati

3. (die Notdurf verrichten) iti na stran(išče)

4. transitiv - eine Zigarette: pohoditi, ein Feuer: poteptati, pogasiti, Schuhe: razhoditi, Wege, eine Spur: shoditi; Technik eine Nadel: izriniti, dvigniti