Franja

štor [ó] moški spol (-a …) der Stock, der Baumstumpf, Stumpf
gozdarstvo poganjek iz štora der Stockausschlag
figurativno der Holzklotz, der [Tolpatsch] Tollpatsch
stati kot štor wie ein Stock dastehen

tálec (-lca) | -lka (-e) m, f ostaggio:
za vsakega okupatorskega vojaka so ubili deset talcev per ogni soldato dell'esercito occupatore caduto venivano uccisi dieci ostaggi
talce je rešila takojšnja akcija specialcev gli ostaggi sono stati liberati grazie al pronto intervento di un commando
pren. biti talec zgodovine, lastne preteklosti subire il ricatto della storia, del proprio passato

têle zoologija veau moški spol ; figurativno (bedak) sot moški spol , imbécile moški spol

pitano tele veau engraissé (ali à l'engrais)
zlato tele (figurativno) le Veau d'or
klanjati se zlatemu teletu, malikovati zlato tele adorer le Veau d'or
stati kot tele pred novimi vrati ne savoir que faire, être dans l'embarras, familiarno être comme une poule qui a trouvé un couteau

têle ternero m ; becerro m ; fig (bedak) estúpido m , zote m

morsko tele becerro marino
pitano tele becerro cebón
zlato tele (fig) el becerro de oro
klanjati se zlatemu teletu, malikovati zlato tele adorar el becerro de oro
tele, ki še sesa ternero m de leche
stati kot tele pred novimi vrati (fig) estar perplejo; no saber qué hacer; fam quedarse alelado

têpsti (têpem)

A) imperf.

1. battere, picchiare, bastonare:
tepsti z roko, s šibo picchiare con la mano, bastonare
tepsti koga kakor vola bastonare uno di santa ragione, senza pietà
pren. dež ga tepe po licih la pioggia gli batte le guance

2. pren. colpire; accanirsi contro:
tepejo jih slabe letine sono stati colpiti da cattivi raccolti
usoda ga zelo tepe il destino si è accanito contro di lui

B) têpsti se (têpem se) imperf. refl.

1. azzuffarsi, accapigliarsi

2. pren. battersi, combattere, lottare:
tepsti se na fronti combattere sul fronte
tepsti se za pravico battersi per la giustizia

3. pren. tepsti se za richiedere, pretendere:
za nov izdelek se (dobesedno) tepejo il nuovo prodotto è assai richiesto, c'è una forte richiesta del nuovo prodotto

4. pren. (biti v neskladju) stonare, fare a pugni (con):
te barve se tepejo i colori stonano

tla² srednji spol množina (tal, tlem, tla, pri tleh, s tlemi) geografija, gradbeništvo, arhitektura der Boden, gradbeništvo, arhitektura (pod) der Fußboden (kamnita Steinfußboden, Steinboden, lesena Holzboden, mozaična Mosaikfußboden, parketna Parkettboden, opečna Klinkerboden, v veži/predsobi Dielenboden, z gumijasto oblogo Gummiboden)
izgubljati/izgubiti tla pod nogami figurativno den Boden unter den Füßen verlieren
dotakniti se tal den Boden berühren, letalo: aufsetzen, človek z nogami: auffußen
umirjanje tal (popotresni sunki) das Nachbeben
vidljivost tal letalstvo die Bodensicht

do tal bis zum Boden, obleka: bodenlang
od vrha do tal von oben bis unten
do tal zasteklena vrata die Fenstertür
porušenje do tal die Schleifung

k tlom zu Boden, nieder
pritisniti k tlom zu Boden drücken, niederdrücken

na tla zu Boden, auf den Boden
pasti na tla zu Boden fallen, hinunterfallen
pasti na trda tla figurativno aus allen Wolken fallen
postaviti na tla hinstellen, kovček, težko breme: niedersetzen
spustiti na tla fallen lassen
vreči na tla zu Boden werfen, niederwerfen, človeka: zu Boden schlagen, niederstoßen, niederschlagen, zu Boden strecken

na tleh auf dem Boden
biti na tleh auf dem Boden liegen, figurativno [heruntersein] herunter sein, am Boden zerstört sein
boj na tleh der Bodenkampf
dobro ležati na tleh vozilo: gute Bodenhaftung haben
čisto na tleh figurativno fix und fertig
kontrolno mesto na tleh die Bodenstelle
lega na tleh die Bodenhaftung
stati na trdnih tleh figurativno mit beiden Füßen fest im Leben/auf dem Boden stehen

tiščati ob tla niederhalten
treščiti ob tla niederschmettern, (pasti) aufprallen
vreči ob tla hinwerfen, hinhauen

od tal vom Boden
odmik od tal die Bodenfreiheit

po tleh über den Boden, auf den Boden
politi po tleh ausschütten
pasti po tleh umfallen, umkippen
vreči po tleh zu Boden werfen, niederwerfen, mimogrede: zu Boden reißen

pri tleh in Bodennähe

s tal vom Boden
pobrati s tal vom Boden aufheben
izstreliti s tla von der Bodenstelle abschießen

pogledati v tla zu Boden blicken
v bližini tal in Bodennähe, bodennah
v nivoju tal bodengleich

tŕdno | trdnó adv. saldamente, fortemente, fermamente, tenacemente; strettamente:
trdno se držati načel essere di saldi, fermi principi
trdno upati sperare fortemente
biti trdno prepričan o čem essere fermamente convinto in qcs.
trdno stati na zemlji stare coi piedi saldamente per terra

trúd esfuerzo m ; pena f

brez truda sin esfuerzo, fácilmente
z velikim trudom a duras penas
po mnogem trudu a costa de muchos (ali de grandes) esfuerzos, después de muchos esfuerzos
ni vredno truda no vale (ali no merece) la pena
to je izgubljen trud (je zaman) son esfuerzos baldíos
truda poln penoso, fatigoso, difícil
dajati si truda esforzarse (za por)
ne delajte si truda! ¡no se moleste usted!
nobenega truda se ne bati, se ne ustrašiti no omitir esfuerzos, no escatimar esfuerzos
prihranite si trud! ¡no se moleste usted!
veliko truda prizadeti komu dar mucho que hacer a alg
stati, veljati truda costar trabajo

ukopán

stati kot v zemljo ukopán to stand rooted (ali riveted) to the spot
stal je kot ukopán he stood as if glued to the spot
bil sem kot ukopán od začudenja I was rooted to the spot with surprise

utrújenost cansancio m ; fatiga f

ne morem stati na nogah od utrujenosti no puedo tenerme en pie de fatiga
ne more naprej od utrujenosti ya no puede más de fatiga

veliko¹

1. (mnogo) viel (denarja viel Geld, kruha viel Brot, vode viel Wasser)
zelo veliko sehr viel, mächtig viel
ne ravno veliko nicht gerade viel

2.
veliko … viel-
(o katerem se veliko diskutira [vieldiskutiert] viel diskutiert, o katerem se veliko govori [vielbesprochen] viel besprochen, po katerem se veliko vozi [vielbefahren] viel befahren, ki ga veliko berejo [vielgelesen] viel gelesen, ki ga veliko uporabljajo vielgebraucht)

3.
z veliko … (z obilo …) -reich
(ki prinaša veliko izgub verlustreich, ki tvori veliko žlindre schlackenreich, ki vsebuje veliko soli kochsalzreich, z veliko padavin niederschlagsreich; ki ima/prinaša veliko problemov problemreich, ki vsebuje veliko škroba stärkereich, z veliko snega schneereich, z veliko dogajanja - roman ipd. handlungsreich, z veliko kisline säurereich, z veliko sladkorja zuckerreich)
za kar je treba veliko energije/dela energieintensiv/arbeitsintensiv
z veliko kapitala finanzkräftig
ki potrebuje veliko svetlobe rastlinstvo, botanika lichthungrig
veliko porabiti einen großen Verbrauch haben
(energije einen großen Energieverbrauch haben, vode einen großen Wasserverbrauch haben)
potrebovati veliko spanja (sehr) schlafbedürftig sein
|
biti veliko vreden viel wert sein, wertvoll sein
veliko dati na koga große Stücke auf (jemanden) halten
veliko doseči v življenju: es weit bringen
veliko govoričiti viele Worte machen
imeti veliko dela viel zu tun haben, viel Arbeit haben
imeti veliko potrpljenja einen langen Geduldsfaden haben
veliko jesti ein starker Esser sein
veliko pomeniti komu (jemandem) viel bedeuten, (jemandem) viel ausmachen
veliko potovati viel reisen, umfangreiche Reisen unternehmen
prinašati veliko deviz ein großer Devisenbringer sein
veliko stati koga teuer sein, figurativno teuer zu stehen kommen
veliko vedeti o viel von einer Sache verstehen
|
veliko psov zajčja smrt viele Hunde sind des Hasen Tod

velja|ti² (-)

1. (stati) kosten

2. (biti vreden) wert sein, gelten

3. (biti prida) taugen

visóko altamente

visoko ga cenim le tengo en gran estima, le aprecio mucho
visoko igrati jugar fuerte
visoko meriti (fig) tener grandes ambiciones (ali aspiraciones), fam picar muy alto
visoko peti cantar con voz muy aguda
visoko stanovati vivir (ali habitar) en un piso alto
stati visoko nad drugimi (fig) ser muy superior a los demás, estar muy por encima de los otros
kdor visoko leta, nizko pade de gran subida, gran caída

visôko haut(ement), grandement

visoko ceniti apprécier (ali estimer) hautement (ali grandement)
visoko igrati jouer gros
visoko glavo nositi porter la tête haute
visoko se nositi faire le fier, se croire, prendre des airs hautains
visoko peti chanter haut
visoko spoštovati, častiti vénérer hautement (ali grandement)
visoko stati nad kom (figurativno) être bien supérieur à quelqu'un

vráta puerta f ; (pri avtu ipd) portezuela f

balkonska (stranska, smična, tajna, slepa, stektena, zadnja, zasilna) vrata puerta f ventana (accesoria, corrediza, secreta, falsa, vidriera, trasera, de socorro)
Železna vrata las Puertas de Hierro
vrtljiva vrata puerta giratoria
tečaj vrat gozne m
krilo vrat batiente m
pred vrati a la puerta
politika odprtih vrat politica f de puerta abierta
sodna razprava za zaprtimi vrati juicio m a puerta cerrada
odpreti (zapreti) vrata abrir (cerrar) la puerta
na stežaj odpreti vrata abrir a par en par las puertas (čemu a a/c)
zapreti vrata za seboj cerrar la puerta tras de sí
oditi skozi vrata pasar por la puerta
potrkati na vrata llamar a la puerta
krepko trkati na vrata, tolči po vratih echar las puertas abajo
stati pred vrati estar a (ali ante) la puerta
pokazati komu vrata, pred vrata postaviti koga enseñarle a alg la puerta de la calle, echar a la calle a alg, fam poner a alg de patitas en la calle
zapreti pred nosom vrata komu dar a alg con la puerta en las narices
vreči koga skozi vrata poner a alg en la puerta (de la calle)

vréča (-e) f

1. sacco:
napolniti, sprazniti vrečo riempire, vuotare il sacco
papirnata, platnena, polivinilna vreča sacco di carta, di iuta, di polivinile
cementna vreča sacco di cemento
poštna vreča sacco postale
pren. pasti na tla kot vreča cadere lungo e disteso

2. (kar je vreči podobno) sacco, borsa:
anat. solzna vreča sacco lacrimale
spalna vreča sacco a pelo
zool. trebušna vreča (kenguruja) marsupio, borsa del canguro
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
evf. držati vrečo tenere il sacco
metati vse v isto vrečo (v en koš) fare d'ogni erba un fascio
kupiti mačka v vreči (v žaklju) comprare a occhi chiusi
stati vreče denarja costare un sacco di soldi
tek v vrečah corsa nei sacchi
med. kilna vreča cinto erniario
meteor. vetrovna vreča manica a vento
PREGOVORI:
prazna vreča ne stoji pokonci sacco vuoto non sta in piedi

vrh²

1. česa: oben auf, auf der Spitze von
(mogočno) stati vrh česa: thronen auf

2.
vrh tega darüber hinaus, darüberhinaus, obendrein, zudem
vrh vsega überdies, zu allem [Überfluß] Überfluss

3.
drug vrh drugega/drugega vrh drugega übereinander, v sestavah: übereinander-
(skladati/zložiti [übereinanderschichten] übereinander schichten)

vrst|a⁷ ženski spol (-e …) čakajočih: die Schlange, Menschenschlange
biti na vrsti dran/daran sein, an der Reihe sein
čakati/stati v vrsti anstehen, Schlange stehen
postaviti se v vrsto sich anstellen
priti na vrsto drankommen, an die Reihe kommen

vŕsta (-e) f

1. fila; riga:
sedež v prvi vrsti parterja posto nella prima fila della platea
postaviti se v vrsto mettersi in fila, in riga
vrsta za vstopnice fila per i biglietti

2. riga:
natipkati trideset vrst na stran dattilografare trenta righe per pagina

3. (večja množina) serie:
vrsta potresnih sunkov una serie di scosse sismiche

4. fila, rango:
stranka širi svoje vrste il partito amplia le proprie file
strniti vrste serrare le file

5. specie, tipo:
navesti vrsto in kakovost blaga riportare tipo e qualità della merce
nova vrsta mednarodnega financiranja un nuovo tipo di finanziamento internazionale
on je druge vrste človek è un altro tipo di uomo
izdelovati opremo vsake vrste fabbricare attrezzature di ogni specie

6. (celote rastlin in živali) specie:
spreminjanje rastlinskih vrst mutamento delle specie vegetali
iztrebljanje živalskih vrst sterminio delle specie animali
rod in vrsta genere e specie
endemna vrsta specie endemica

7. biti na vrsti, priti na vrsto essere la volta di qcn., essere di turno:
ko je prišla vrsta nanj, je vstopil quando fu la sua volta, entrò
pren. zdrav je in mlad, vendar bo prišla tudi nanj vrsta è giovane e sano, eppure prima o poi verrà il suo turno (per ammalarsi, morire)
nesreče so na vrsti (se vrstijo)
vsak dan ogni giorno una disgrazia; le disgrazie si susseguono di giorno in giorno

8. (stopnja kakovosti) ordine, categoria, qualità, classe:
blago prve, druge vrste merce di prima, di seconda qualità
prenočevati v hotelu druge vrste pernottare in un albergo di terza categoria
mojster prve vrste un maestro eccellente, di primo, di primissimo ordine

9. (v adv. rabi) v prvi vrsti in primo luogo, anzitutto:
knjiga je namenjena v prvi vrsti odraslim il libro è destinato anzitutto agli adulti

10. agr. (red) fila

11. (ruska dolžinska mera) nekdaj versta

12. muz., mat. serie
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. držati komu vrsto stare in fila al posto di qcn.
klicati po vrsti chiamare, fare l'appello per ordine
pren. napisati, povedati med vrstami scrivere, dire fra le righe
postaviti neko kulturo v isto vrsto s considerare una cultura di pari dignità, di pari importanza che
pren. biti, stati v boju v prvi vrsti battersi, lottare in prima fila
nadloga prve vrste una calamità di prim'ordine
divergentna, konvergentna vrsta serie divergente, convergente
obrt. vrsta petelj fila di maglie
šah. osnovna vrsta prima, ottava traversa; kor. fila
lingv. besedna vrsta parte del discorso
glagolska vrsta coniugazione
lit. književna vrsta genere letterario
geogr. gorska vrsta catena di montagne
šport. krilska, napadalna vrsta linea mediana, di attacco
strojn. tolerančna vrsta serie di qualità
anat. vrsta zob fila, chiostra dei denti
obl. vrsta gumbov bottoniera
vrsta gumbov in gumbnic abbottonatura
film. vrsta zaporednih prizorov sequenza
šport. vrsta zaporednih strelov (v vrata), udarcev (pri boksu) tambureggiamento

vzhòd (vzhóda) m

1. levata, il sorgere, lo spuntare (del sole)

2. oriente, Oriente, levante, est:
veter piha od vzhoda il vento soffia da est
usmeriti ladjo proti vzhodu dirigere la nave verso est
pravoslavni, slovanski vzhod l'Oriente ortodosso, slavo
geogr. Bližnji, Srednji vzhod Vicino, Medio Oriente
daljni vzhod Estremo Oriente
hist. države starega Vzhoda gli stati dell'Antico Oriente