Franja

stréha techo m (tudi fig) ; (pri avtu) techo m , cubierta f

brez strehe (fig) sin domicilio
opečna streha tejado m
ravna streha azotea f
premična streha techo corredizo
imeti streho nad glavo (fig) tener un hogar
streha iz desk techado m de madera, tejado m de tablas
domača streha tejado paternal
streha iz skodel techo de ripia(s)
slamnata streha tejado m de paja, techo de bálago
skrilnata streha techo de pizarra
streha iz vejevja in listja techo de ramaje
kupolasta streha cúpula f
steklena streha tejado m (ali techo m) de vidrio
dvokapna streha tejado m de dos vertientes
streha iz trstja tejado m encañizado
streha na zatrep tejado m de copete
stanovati pod isto streho vivir bajo el mismo techo
vzeti koga pod streho poner a cubierto (ali a salvo) a alg; poner bajo techado a alg
to čivkajo že vrabci na strehi (fig) todo el mundo lo sabe; es un secreto a voces

stróg (-a -o) adj.

1. severo, rigoroso, austero:
strog učitelj un maestro severo
strog pogled sguardo severo

2. (ki ne dovoljuje izjeme, odstopa) rigoroso, rigido; assoluto:
strog predpis, zakon norma, legge rigorosa
zahtevati strogo molčečnost pretendere un silenzio assoluto

3. aspro, duro; inflessibile:
stroga kritika critica aspra
dejanje, ki zasluži najstrožjo kazen un'azione che merita la pena più dura

4. rigoroso, irriducibile, accanito, stretto:
strogi vegetarijanec vegano

5. (ki se pojavlja v zelo izraziti obliki) severo, stretto:
stroga doslednost, natančnost stretta coerenza, esattezza
po strogi logiki a rigor di logica

6. (oblikovno preprost) severo, austero:
pohištvo je bilo strogo i mobili avevano un aspetto austero

7. pren. di tomba:
zavladala je stroga tišina si fece un silenzio di tomba
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
voj. biti v strogi pripravljenosti essere in stato di allerta
stanovati v strogem središču mesta abitare in pieno centro
v strogem pomenu besede nel vero senso, nel senso stretto della parola
strog policijski nadzor piantonamento
strog sodnik catone; iron. censore

suburb [sʌ́bə:b] samostalnik
predmestje
množina bližnja mestna okolica, obmestje, periferija

to live in the suburbs stanovati, živeti v mestni okolici

suo agg.

1. njegov, njen; svoj:
ho preso per sbaglio la sua giacca pomotoma sem vzel njegov suknjič
mi ha prestato i suoi libri posodil mi je svoje knjige

2. pog. njegov, njen, svoj; ki mu (ji) je običajen:
dopo i pasti si deve fumare la sua sigaretta po obroku mora pokaditi svojo cigareto

3. svoj, primeren, pravi; odgovarjajoč, ustrezen:
ogni cosa va fatta a suo tempo vse je treba storiti o svojem času
una scatola con il suo coperchio škatla z odgovarjajočim pokrovom

4. njegov, njen; vaš (v slavnostnih in vljudnostnih izrazih, v zaključku pisem):
Sua Maestà Njegovo veličanstvo
Sua Santità Njegova svetost
sua devotissima Maria vaša vdana Marija

5. absol. (v vrsti eliptičnih izrazov, zlasti v pogovornem jeziku):
i suoi njegovi, njeni (starši, sorodniki, prijatelji, pristaši)
abitare, stare sul suo stanovati, biti na svojem
avere le sue dobiti svoje (batine)
dilapidare tutto il suo zapraviti vse svoje premoženje
dire la sua povedati svoje mnenje
farne una delle sue pren. skuhati kaj
pagare del suo plačati s svojim denarjem; pren. biti sam na izgubi
passare le sue marsikaj doživeti (grenkega, neprijetnega)
rispondo alla sua del 10 ottobre admin. odgovarjam na Vaše pismo z dne 10. oktobra
stare dalla sua biti na njegovi (njeni) strani
stare sulla sua biti ohol, neprijazen

sur [sür] préposition na; proti (smer, čas); o; za

sur soi pri sebi
sur l'heure takoj
sur ce(la) na to
sur toute(s) chose(s) predvsem
coup sur coup udarec za udarcem
lettre sur lettre pismo za pismom
sottise sur sottise neumnost za neumnostjo
un jour sur deux vsak drugi dan
une fois sur mille enkrat na tisoč
sur le soir proti večeru
sur la recommandation na priporočilo
sur terre et sur mer na zemlji in na morju
sur notre invitation na naše povabilo
vêtement masculin sur mesure obleka po meri
aller sur ses 30 ans, sur sa cinquantaine bližati se svojemu tridesetemu, petdesetemu letu
arriver sur les huit heures priti proti osmi uri
avoir son portefeuille sur soi imeti listnico pri sebi
affirmer sur son honneur zatrjevati pri svoji časti
ce verbe se conjugue sur finir ta glagol se sprega kot (glagol) finir
croire quelqu'un sur parole verjeti komu na besedo
se diriger sur Paris kreniti proti Parizu
(familier) c'est sur le journal to je v časopisu
l'emporter sur quelqu'un zmagati nad kom, premagati koga
être sur le départ nameravati odpotovati
être sur ses gardes čuvati se, paziti se
être sur un travail biti pri delu
la clef est sur la porte (familier) ključje v vratih
fermer la porte sur quelqu'un zapreti vrata za kom
graver sur le marbre gravirati v marmor
juger les gens sur les apparences soditi ljudi po zunanjosti
marcher sur les pas de quelqu'un iti za kom
mettre quatre chrvaux sur une voiture vpreči štiri konje v voz
recevoir visite sur visite dobivati obisk za obiskom
sur cent candidats soixante ont été reçus od 100 kandidatov jih je bilo 60 sprejetih
prendre exemple, modèle sur quelqu'un zgledovati se po kom
refeter une faute sur quelqu'un zvaliti krivdo na koga
rester, se tenir sur la défensive ostati v defenzivi
retenir sur les gages odtegniti od plače
revenir sur ses pas vrniti se
tirer sur quelqu'un biti podoben komu, vreči se po kom
tomber sur quelqu'un naleteti na koga
tourner sur son axe vrteti se okoli svoje osi
travailler sur quelque chose delati na čem
se tromper sur quelqu'un varati se, zmotiti se v kom
vivre les uns sur les autres stanovati, živeti na tesnem

suterén (podpritličje) sous-sol moški spol

stanovati v suteranu habiter au sous-sol

svét¹ mundo m ; universo m ; (kozmos) cosmos m ; (zemlja) tierra f ; (zemeljska krogla) globo m terrestre

Novi (Stari) svet el Nuevo (el Viejo) Mundo
svet znanosti (umetnosti) el mundo científico (de las artes)
ves svet todo el mundo, el mundo entero
na svetu en el mundo
širni svet el mundo
poznavanje sveta (življenjska izkušenost) mundología f
takó je na svetu así es (ali va) el mundo
to je narobe svet esto es el mundo al revés
do konca sveta hasta el fin de mundo
tako dolgo, kar (odkar) svet stoji desde el mundo es mundo
poslati na oni svet (fig) fam mandar al otro mundo
dobro poznati svet tener (mucho) mundo
odreči se svetu dejar el mundo
obrêsti svet ir (ali rodar) por el mundo
priti na svet, zagledati luč sveta venir al mundo; nacer
spraviti, prinesti na svet dar a luz
spraviti koga s sveta deshacerse (ali desembarazarse) de alg
napraviti potovanje okoli sveta hacer un viaje alrededor del mundo
slediti komu do konca sveta seguir a alg hasta el cabo del mundo
stanovati na koncu sveta vivir donde Cristo dio las tres voces
on je videl mnogo sveta ha visto mucho mundo

štùk (štúka) m pog. (nadstropje) piano:
stanovati v četrtem štuku abitare al quarto piano

teilen deliti, razdeliti (sich se); (verzweigen) cepiti, razcepiti (sich se); Technik ločiti, ločevati; Ansichten teilen mit biti istih misli z, biti istega mnenja z; mit jemandem ein Schicksal teilen imeti skupno usodo z; Trauer/Freude teilen mit žalovati/veseliti se z; mit jemandem ein Zimmer teilen stanovati v isti sobi z; sich teilen etwas deliti si; Vorhang: odpreti se

toit [twa] masculin streha; hiša, dom, stanovanje

toit piat, en terrasse ravna, terasasta streha
toit d'ardoises, de bardeaux, de chaume, en tôles, de tuiles, en verre skrilnata, skodlasta, slamnata, iz valovite pločevine, opečna, steklena streha
toit à cochons svinjak
toit ouvrant (automobilisme) premikalna, smična streha
crier, publier quelque chose sur les toits razkričati kaj, obesiti kaj na veliki zvon
étre sans toit biti brez strehe
habiter sous les toits stanovati v podstrešni sobi, v mansardi, pod streho

trídeset (-ih) numer. trenta:
trikrat deset je trideset tre per dieci fa trenta
voziti trideset na uro fare trenta all'ora; andare trenta all'ora
trideset stopinj pod ničlo 30° sotto zero
stanovati na Tržaški 30 abitare in via Trieste, 30

troisième [trwazjɛm] adjectif tretji; masculin tretjina; tretje nadstropje; féminin tretji razred

habiter au troisième (étage) stanovati v 3. nadstropju
en troisième page na tretji strani

ubicar [c/qu] ameriška španščina komu stanovanje nakazati

ubicarse (Am) nastaniti se, stanovati, bivati; ložirati

úlica (-e) f

1. via, strada, vicolo:
prečkati ulico tagliare la strada
razsvetliti ulice illuminare le strade
asfaltirana, makadamska, tlakovana ulica strada asfaltata, selciata, lastricata
glavna, stranska ulica via principale, secondaria
enosmerna ulica strada a senso unico
stanovati na Tržaški ulici 5 stare, abitare in via Trieste, 5
trgovska ulica via commerciale
slepa ulica vicolo cieco (tudi pren.)

2. ekst. strada; piazza:
jezik, nasilje ulice linguaggio, violenza della strada
otroka je vzgajala ulica il ragazzo è cresciuto, si è formato sulla strada
študenti so šli na ulice gli studenti sono scesi in piazza
mladi veliko časa preživijo na ulici i giovani passano molto tempo fuori, per strada

ūtor (stlat. oitor, oetor, inf. pr. oetier), ūtī, ūsus sum

1. kaj rabiti, porabiti (porabljati), uporabiti (uporabljati), poslužiti (posluževati) se česa, izkoristiti (izkoriščati) kaj, opreti (opirati) se na kaj; abs.: Pl., Ter., Ca., Varr., Q. idr., et quaerere et uti H., divitiae (sc. expetuntur), ut utare Ci. za porabo, negavit se uti Ci. odklonil je, non uterer Ci. odklonil bi, quemadmodum in tribunis consulari potestate usi sunt L. kakor so običajno ravnali pri volitvah tribunov … ; kot jur. t.t. uti frui Icti. imeti (po)rabo in užitek, rabiti in uživati; kot med. glag. pravilno z abl. = „koristiti si s čim“ = izkoriščati, uporabljati kaj, ravnati s čim: Pl., Ter., Ph., Col. idr., pecuniā L., bene armis, optime equis uti C., pugnis et calcibus Ci., dextro oculo non neque bene uti N. na desno oko ne videti enako dobro, veste Medicā uti N. nositi medijsko obleko, ipsa suā Dido concidit usa manu O., uti aere pro nummo C., Siciliā ad omnes res Ci., aliquo in servilia eius artis ministeria L.; metaf.: uti domo Ci. stanovati v hiši, (pre)bivati v hiši, oratione Ci. govoriti, minoribus verbis O. manj ponosno govoriti, temporibus sapienter N. vdati se v (časovne) razmere, podrediti se položaju, ukloniti se razmeram, ravnati času (razmeram) primerno, suo largius S. zapraviti (zapravljati), (po)tratiti svoje imetje, lege male Ci. zlorabiti (zlorabljati), exemplo Ci. navesti (navajati), dati (dajati), pace mirovati: C. ali sprejeti mir: L.; z abstr.: Pl., Ter., Acc. ap. Non., Enn. ap. Gell., L., V. idr., consiliis N. ravnati se po … , clementiā, more crudelitatis N. ali acerbitate Ci., arrogantiā C. prizanesljivo (kruto, hudo, oblastno) ravnati ali postopati, biti prizanesljiv (krut, hud, oblasten); podobno: benignitate, studio in proeliis C., celeritate Ci.; uti aetatis vacatione N., instituto eodem N. (na)vajen biti (česa), criminatione in aliquem Ci.; z dvojnim abl.: aliquo auctore Ci. opirati se na koga kot … , quibus (sc. turribus) … propugnaculis adversus latrones utuntur L. za branišče (kraj za obrambo), imperatore vel milite me utimini S.; z acc. quantitatis (poleg abl.): ut hoc utimur maxime more … multum Pl., nil circuitione usus es Ter., ne filius quidem quidquam utitur (sc. hortis suis) Ci. ep.; predklas. in vulg. z acc.: Ca. ap. Gell., Naev. Ap. Non., Varr. idr., uteris, ut voles, operam meam Pl., ferrum uteretur Aur., alicui scyphos utendos dare Pl. za (u)porabo posoditi, dati na uporabo, utenda vasa rogare Pl. izposoditi si za (upo)rabo, beneficium, quod datum utendum (na up) est Pl.; z dvojnim acc.: aliquem uti placidum et clementem Pl.; klas. le v gerundivni obl.: quod utendum acceperis Ci. v uporabo, huic omnia utenda ac possidenda tradiderat Ci. v uporabo in posest; pesn.: multa rogant utenda dari O.

2. occ. (po)rabiti, uporabiti (uporabljati) =
a) uži(va)ti, zauži(va)ti: Cels. idr., cibo N., lacte et herbis O., ut pecus uti (sc. aquā) possit Varr. piti, sibi penum aliud ornet, si quidem sese uti volet Pl. če noče stradati, mulieribus Lamp. spolno (meseno) rabiti, spolno občevati.
b) živeti ob čem, od česa, preživljati se s čim: huic dederis, unde utatur Ter., habere quī utar Ci.
c) imeti, imeti v lasti (posesti, oblasti), posedovati (habere poudarja objektivno, uti subjektivno stran pojma „imeti“): Pl., Ter., H., Plin. iun. idr., patre diligenti N., Phalerico portu non magno utebantur N., omnibus optimis rebus usus est N. je bil preskrbljen z vsemi dobrinami, intimā familiaritate alicuius (s kom) uti N., re frumentariā uti angustā C. imeti malo živeža, uti adversis ventis Ci. ep., proeliis secundis Ci. srečno se bojevati, srečo imeti v bojih (vojni), valetudine non bonā C. ne biti trdnega zdravja, biti šibkega zdravja, optimā valetudine C. biti pri prav dobrem zdravju, prav zdrav biti, tantā prosperitate usus est valetudinis N. bil je pri tako ugodnem (dobrem) zdravju, bil je tako ugodnega (dobrega) zdravja, duro initio usus est adulescentiae N., honore Ci. opravljati častno službo; z dvojnim abl.: hoc Sosylo Hannibal litterarum Graecarum usus est doctore N. Sozila je imel za učitelja, iis melioribus civibus uteremur Ci. v njih bi imeli boljše državljane, bili bi nam boljši državljani, quibus amicis esset usurus N. ki bi jih imel za prijatelje, ki bi mu bili prijatelji, placido te (= Neptuno) et clementi usus sum in alto Pl., administris ad ea sacrificia druidibus utuntur C.
d) potrebovati, treba biti komu česa: ambitione nihil uterer Ci., eā nihil hoc loco utimur Ci. tukaj ne potrebujemo, tukaj ne govorimo o …

3. metaf. s kom občevati, družiti se, drugovati, prijateljevati: Pl. idr., aliquo uti valde familiariter Ci. ep., N. ali familiarissime Ci. ali intime N. prav prijateljsko občevati s kom, biti s kom v prav prijateljskih odnosih, Trebonio multos annos utor Ci. ep., multum aliquo, plurimum aliquā Ci., scis, quo pacto deceat maioribus uti H.; z dvojnim abl.: aliquo uti amico N.; v enakem pomenu predklas. tudi za acc.: Luc. ap. Non., vicinas … quam minimum utatur (sc. vilica) Ca., puerum Varr. — Od tod adj. pt. pr. ūtēns -entis rabeč, uporabljajoč = potrebujoč: utentior sane sit, honestior vero quomodo? Ci. izda pač lahko več.

Opomba: Star. inf. pr. utier: Pl., Ter., Acc. Od act. soobl. ūtō -ere najdemo imp. utito: Cat. in pr. pass. utitur Nov. ap. Gell.

visóko altamente

visoko ga cenim le tengo en gran estima, le aprecio mucho
visoko igrati jugar fuerte
visoko meriti (fig) tener grandes ambiciones (ali aspiraciones), fam picar muy alto
visoko peti cantar con voz muy aguda
visoko stanovati vivir (ali habitar) en un piso alto
stati visoko nad drugimi (fig) ser muy superior a los demás, estar muy por encima de los otros
kdor visoko leta, nizko pade de gran subida, gran caída

vkùp adv. (skupaj) insieme:
vkup spraviti mettere insieme
vkup živeti vivere insieme
vkup stanovati abitare insieme, coabitare
vse vkup se mi je zdelo smešno l'intera faccenda mi sembrava buffa
pog. to ni vse vkup nič (za izražanje nezadovoljstva) è tutta una patacca!
pren. vkup držati essere solidali
pren. vkup lesti od lakote sentirsi male dalla fame
pren. priti vkup incontrarsi, conoscersi, fare amicizia
pren. denar mu kar vkup leti i soldi sembrano piovergli dal cielo
PREGOVORI:
pog. gliha vkup štriha simili con simili fanno buoni amici; chi si somiglia, si piglia

zúnaj

A) adv.

1. (na zunanji strani) fuori, di fuori, esteriormente:
zunaj kosmat kožuh una pelliccia a pelo esterno

2. fuori:
večerjati zunaj cenare fuori
pomoč od zunaj aiuto di fuori, esterno

B) zúnaj prep. (z rodilnikom) fuori (di):
stanovati zunaj Ljubljane stare, abitare fuori Lubiana
zunaj sezone so cene nižje fuori stagione i prezzi sono più bassi
biti zunaj nevarnosti essere fuori pericolo
roditi se zunaj zakona nascere figlio illegittimo
jur. postaviti koga zunaj zakona mettere al bando qcn.
šport. igrati, nastopiti zunaj konkurence giocare, gareggiare fuori concorso
polit. državljan zunaj skupnosti extracomunitario

ἀμφίς ep. ion. 1. adv. a) na obeh straneh, okoli in okoli; εἶναι bivati, stanovati; δεσμοί obdajam, oklepam; ζυγόν nositi na obeh straneh; ὀλίγη δ' ἦν ἄρουρα ἀμφίς le malo prostora je bilo okoli orožja; b) raz-, narazen, vsaksebi, ločen; ἔχειν razstavljati, ločiti; φρονεῖν različnega mnenja biti, drugače misliti; ἀ. ἕκαστος vsak zase, (posebej); ἕκαστα ἀμφὶς εἰρήσεται stvar za stvarjo (vsako posebej) bo izpraševal; ἀ. ἀγῆναι na dvoje se zlomiti, ἀμφὶς Ἀχαιοῖς ἄλλ' ἀποδάσσεσθαι A. posebej prideliti, dati. 2. praep. stoji navadno za besedo a) z gen.: od vseh strani, okoli; daleč oddaljen od; b) z dat. in acc.: okrog (koga).

ἀ-οίκητος 2 (οἰκέω) kjer se ne stanuje, nenaseljen, neobljuden; kjer se ne more stanovati; nepripraven za stanovanje.