Franja

ordain [ɔ:déin] prehodni glagol
cerkev posvetiti v duhovniški stan; namestiti, dekretirati; predpisati, ukazati

paysannat [pejzana] masculin kmečki stan; kmetovstvo

paysannat français francoski kmetje

paysannerie [pejzanri] féminin kmetovstvo, kmečki stan, kmetje; povest iz kmečkega življenja

peasantry [pézəntri] samostalnik
kmetje, kmečki stan

peregrīnitās -ātis, f (peregrīnus)

1. tujstvo = stan(je), status tujca (tj. tistega, ki je v rim. državi peregrinus, gl. peregrīnus): aliquem redigere in peregrinitatem Suet., Icti. vzeti komu državljanstvo, peregrinitatis reus Suet., Q. (ob)tožen, da si je prisvojil rim. državljanstvo in pravice, povezane z njim.

2. metaf. tujstvo, tujščina, nekaj tujega = tuji običaji idr.: in urbem nostram est infusa peregrinitas Ci. ep.; occ. izgovarjanje, naglaševanje tujca: si fuerit os facile, explanatum, iucundum, urbanum, id est, in quo nulla neque rusticitas neque peregrinitas resonet Q.

Personenstand, der, osebni status; osebni stan

plēbitās -ātis, f (plēbs) plebejstvo, plebejski stan, položaj (status) plebejca, neplemstvo, neplemištvo: propter tenuitatem et plebitatem Ca. fr.

praetōrius 3 (praetor)

1. prétorski: provincia, potestas, turba Ci., comitia C., Ci., L. za izvolitev pretorjev, edictum Ci., ius Ci. od pretorja izhajajoče; tako tudi actio Icti., tutor G., Ulp. od mestnega pretorja postavljen.

2. prétorski = k prétorju v provinci sodeč, próprétorski, namestniški, namestnikov: domus Ci. pretorjevo uradno stanovanje (v provinci), cohors Ci. namestnikovo spremstvo, exercitus Fl.

3. poveljniški, poveljnikov, vojskovodjev: imperium (pri ladjevju) Ci. nadpoveljništvo, nadpoveljstvo, vrhovno poveljstvo, navis L. admiralska, classica Pr. poveljnikovo znamenje za napad, cohors C. poveljnikova telesna straža (iron.: scortatorum praetoria cohors Ci. (o Katilinovi tolpi)); pozneje = cesarjeva telesna straža, cesarska garda (nav. cohors praetoriana) T., castra Plin., Amm. pretorijánska vojašnica, porta C. sprednja (proti sovražnikom obrnjena) vrata, kjer je stal poveljniški šotor. — Od tod subst.
a) praetōriae -ārum, f (sc. cohortes) pretorijánske kohórte, pretorijánci: Aur.
b) praetōrius -iī, m (sc. vir) bivši prétor, mož pretorskega stanu: C. , Ci., N., Plin., Vell.
c) praetōrium -iī, n α) uradna hiša (uradno stanovanje, urad) namestnika v provinci: adesse praetorio Cu., candelabrum in praetorium deferunt quam occultissime Ci.; metaf. (knežja, kraljeva) palača, dvor: praetoria regis Iuv. Od tod vsako krasno poslopje, palača, gosposka hiša, selski (podeželski) dvorec, pristava: Iuv., Stat., Suet., Porph. β) pretórij = glavno (osrednje) mesto v rimskem vojaškem taboru (kjer je bil poveljniški šotor, ara, augurale in tribunal), glavni stan v taboru, glavno poveljstvo, tudi sam poveljniški šotor: S., Pr. idr., fit celeriter concursus in praetorium C. glavno mesto, in praetorio tetenderunt Albius et Atrius L., alterum illi iubet praetorium tendi C. drug glavni stan, in praetorium se contulit C. v poveljniški šotor; pesn. metaf. matičnjak v panju (ulju): in praetoria densae (sc. apes) miscentur V. γ) meton. γα) vojni svet, ki se je shajal v glavnem stanu: praetorium mittere L., praetorio dimisso signa concinunt L. γβ) cesarjeva telesna straža, cesarska garda: Plin., Suet. idr., militiam orant, igitur in praetorium accepti T., praefectus praetorio T., Suet., Icti. načelnik cesarske telesne straže, poveljnik cesarske garde (pretorijancev); bila sta dva.

prêtrise [prɛtriz] féminin mašniško posvečenje; duhovništvo, duhovniški stan

recevoir la prêtrise biti posvečen za duhovnika
renoncer à la prêtrise odpovedati se duhovniški službi

prīncipium -iī, n (prīnceps)

I.

1. začetek, izvir, izvor, počelo: Ter., V., Cu. idr., ex principiis oriuntur omnia Ci., nec principium nec finem habere Ci., hinc omne principium, huc refer exitum H., in principio dicendi (govora) Ci., stetit apud principium (pri začelju) pontis T., principium capessere T. zače(nja)ti, principium ducere a re Ci. začetek izvajati (izpeljevati) od česa, zače(nja)ti kaj, principium ducere ab aliquo O. rod šteti od koga, izvirati od koga, biti rodu koga; pogosto abl. prīncipiō v začetku: principio semper vigilavi Ci., veris S. fr., L., anni, belli, orationis L.; toda: Cato scripsit in principio originum suarum Ci. ali in principio totius summae L. v uvodu celotnega očrta (= svojih Izvorov (Origines)), principio atque Pl. brž ko, a principiis Ci. od začetka, spočetka, sprva; occ. začenjajoči = začetnik (začetnica): Faucia curia fuit principium L. je začela (glasovanje), je prva glasovala, Graecia principium moris fuit O. Grki so začetniki (so začeli), mihi Belus avorum principium Sil. Bel(us) je začetnik mojega rodu (je moj prednik).

2. meton.
a) podstava, osnova, podlaga, temelj, tudi prvina, element: id est principium urbis Ci., quattuor genera principiorum Ci., omnium rerum principium aqua Vitr., principia rerum, iuris Ci., principia naturae ali naturalia Ci. izvirni nagoni.
b) prvo mesto, prvenstvo: principium columenque omnium rerum pretii margaritae tenent Plin. prvo in najvišjo ceno; occ. (= gr. ἀρχή) vladavina, vladarstvo, oblast: Tert. —

II. (kot voj. t.t.) principia

1. prve vrste, prvi redovi, vojaki sprednje (sprednjega dela) vojske, čelo vojske: aciem transversis principiis in planum ducit S., equites post principia collocat L., primani stratis unaetvicensimanorum principiis aquilam abstulere T.; šalj.: hic ero post principia, inde omnibus signum dabo Ter.

2. glavni (osrednji) prostor, glavni stan v ostrogu okrog poveljnikovega šotora, kjer so imeli govore in vojna posvetovanja: principia castrorum Iust., iura reddere in principiis L., centuriones in principia vocat T.; o grškem taboru (ostrogu): statuit tabernaculum in principiis N.

raspopljávati -pòpljāvām
I. odstavljati duhovnika
II. raspopljavati se zapuščati duhovniški stan

real moški spol vojska tabor; glavni stan

el real (de la feria) sejmišče, trg, tržišče
alzar (ali levantar) el real tabor podreti
asentar real utaboriti se
sentar el real (ali los reales) nastaniti se

re-colō -ere -coluī -cultum (re in colere)

1. zopet obdelati (obdelovati), znova oskrbeti (oskrbovati), znova obsejati: desertam tandem recoli terram L., humus reculta O., metalla intermissa recolere L. zopet kopati v rudnikih; pesn. zopet obiskati (obiskovati): locum Ph.

2. metaf. zopet se ukvarjati (baviti) s kom, s čim, znova (po)skrbeti za koga, kaj, znova gojiti, znova negovati, znova oblikovati, znova izobraziti (izobraževati), znova (o)mikati koga, kaj: ingenium Plin. iun., antiqua Pl., tempus sibi sumere ad haec studia recolenda Ci.

3. zopet (znova, še enkrat, spet) premisliti (premišljati, premišljevati), preudariti (preudarjati), pretehtati (pretehtavati), presoditi (presojati, presojevati): Cl. idr., haec Pl., quae si tecum ipse recolueris Ci., merita eorum … recolenda Ci., inclusas animas lustrabat studio recolens V. motreč jih z duhom, sua facta Cat.; occ. zopet (znova, še enkrat, spet) se spomniti (spominjati), se domisliti (domišljati) česa: T., Vop., Eccl. idr., hoc tua (nam recolo) quondam germana canebat O.; z ACI: Sen. rh., Aug.

4. v prejšnji stan, položaj spraviti (spravljati), zopet (znova, spet) postaviti (postavljati), ustanoviti (ustanavljati), obnoviti (obnavljati), ponoviti (ponavljati), (po)vrniti, znova počastiti (počaščati): imagines subversas recoli iussit T., dignitatem Ci., decus avitum T., adulescentes avitis sacerdotiis recoluit T. je počastil z vrnitvijo očetnega (dednega) svečeništva, dies dapibus recoletur Cl. se bo slavil.

re-stituō -ere -uī -ūtum (re in statuere)

I.

1. postaviti (postavljati) (spet) na prejšnje mesto, postaviti (postavljati) nazaj: statuam Ci., ut, quo quaeque (sc. arbor) modo steterit, restituant O.

2. metaf.
a) postaviti v prejšnje stanje (v (na) prejšnji položaj): Seuthen in regnum restituit N., Siciliam in pristinum restituere N. na Siciliji obnoviti prejšnje stanje (razmere), tribunos in suam dignitatem C., aliquem in antiquum locum gratiae C. nakloniti (naklanjati), izkazati (izkazovati) komu nekdanjo milost (naklonjenost), aliquem in amicitiam Ci. zopet se spoprijateljiti s kom; abs.: fratrem restituit Ci. je pomilostil; toda: quin eum restituis? Pl. = spametuj ga; ret. z dat.: Britanniam veteri patientiae restituere T. zopet vrniti v prejšnjo pokorščino; poseb. restituere in integrum (o odpravi kakega pravnega položaja) postaviti (vrniti) v prejšnji stan (položaj): damnatos in integrum restituit C. obsojencem je ukinil kazen, consilia restituere L. ovreči, preklicati, iudicia (sc. Verris) Ci. ovreči razsodbe in tako zadevo vrniti v prejšnji (nekdanji) položaj (prvotni status), praedia in integrum restituere Ci., quod te absente hic filius egit restitui in integrum, aequom est Ter. zopet spraviti v tir; occ. nazaj poklicati, nazaj pozvati, nazaj pripeljati, nazaj spraviti: (sc. Aristides) populi scito in patriam restitutus est N., causā restituendi mei (v domovino iz pregnanstva) Ci., virgines in patriam ad parentes L., sospites Romam ad propinquos L.
b) (večinoma z dat. personae) zopet (znova, spet) da(ja)ti, zopet (znova, spet) preda(ja)ti, zopet (znova, spet) izročiti (izročati), zopet (znova, spet) vrniti (vračati), povrniti (povračati, povračevati): restituta ei sunt bona N., restituere agrum alicui L., civibus sua H., apibus fructum suum Ph. (kot sodnik) prisoditi v last; metaf.: restituere Syracusanis libertatem N., populo Romano tribuni plebis restituti sunt Ci., se alicui restituere Ci., L. zopet se spraviti, zopet se spoprijateljiti s kom; ocvc.
a) komu zopet (znova, spet) pridobi(va)ti: restituere Ioniam Atheniensibus N., Samum populo N., oppida abalienata patriae N., Arpi ad Romanos restituti L.
b) nadomestiti (nadomeščati), vrniti (vračati, vračevati), povrniti (povračati, povračevati), poravna(va)ti: restituere alicui impedimenta Cu.; brez dat.: restituere amissa ali fraudata C. škodo = restituere damna L. = iacturam Col., res perditas L., vim Ci. prizadeto škodo poravnati s silo (z nasiljem). —

II. popraviti (popravljati), zopet (znova, spet) postaviti, zopet (znova, spet) (z)graditi, zopet (znova, spet) ustanoviti (ustanavljati), zopet (znova, spet) obnoviti (obnavljati): aedes Ci., muros Atheniensium N., comas turbatas ali disiectas O. zopet poravnati, oppida vicosque, quos incenderunt, restituere C.; metaf.: rem prolapsam L., aciem L. bojno vrsto zopet poravnati (zopet vzpostaviti, zopet formirati), restituere pugnam, proelium L. obnoviti, zopet urediti, ordines L., cunctando restituit rem Enn. je rešil, restituere tribuniciam potestatem Ci., restitue nobis aliquando veterem tuam illam calliditatem atque prudentiam Ci. pokaži svojo staro prekanjenost, pokaži se zopet starega zvitorepca, se restituere Varr. zopet si opomoči, sanitatem Plin., vina sibi restituuntur Plin. se zopet popravijo.

restitūtōrius 3 (restitūtor) vzpostavitev prejšnjega stanja (položaja, razmer) zadevajoč, tičoč se postavitve v prejšnji stan (položaj), zadevajoč vrnitev v prejšnji (nekdanji) položaj (status), zadevajoč restitucijo: actio, iudicium Icti.; subst. restitūtōrium -iī, n (sc. iudicium) tožba za vzpostavitev (glede vzpostavitve) prejšnjega stanja (položaja, razmer), tožba za vrnitev (glede vrnitve) v prejšnje stanje (prejšnji položaj, prejšnje razmere), tožba za povrnitev nekdanjega statusa, tožba za restitucijo: in restitutorio agendo Ulp.

Richterstand, der, sodniški stan

Ritterstand, der, historische Bedeutung, Geschichte viteški stan

sacerdōzio m (pl. -zi)

1. duhovništvo, duhovniški stan; duhovniško poslanstvo; svečeništvo

2. pren. poslanstvo

scapolaggine f šalj. samstvo, samski stan

second estate [sékənd istéit] samostalnik
zgodovina drugi stan