Franja

altērno agg.

1. izmeničen, alternativen:
canto alterno alternativno petje
a giorni alterni vsak drugi dan

2. ekst. spremenljiv, negotov, nestalen:
fortuna alterna spremenljiva, opoteča sreča

3. mat. izmeničen:
angolo alterno izmenični kot

alto moški spol višina; nadstropje; grič; glasba alt

una vara de alto laket visoko
altos pl Am prvo, drugo itd. nadstropje stanovanjske hiše
altos y bajos menjajoča se sreča

amō -āre -āvi -ātum

1. ljubiti (iz nagnjenja, strastno, naspr. odisse; diligere ljubiti iz spoštovanja, občudovanja, naspr. neglegere, spernare), rad imeti koga; o osebah: odi et amo Cat., ceteris odio est, ab his amatur Ci., Nicen uxorem vir amabat Ci., avus tuus amavit unice patriam (personificirano) Ci.; amare se ali se ipsum samega sebe ljubiti, biti vase zaljubljen, sebično misliti, biti sebičen: licet ipsi nos amemus Ci., nisi nosmet ipsos valde amabimus Ci., se ipsum amans Ci. sebičnež; amare inter se Pl., Ter., Ci. ep. med seboj se ljubiti.

2. s stvarnim obj. ljubiti = rad videti, ceniti, čislati, komu prijati, ugajati, všeč biti kaj, vnet, navdušen biti za kaj; rad kaj storiti, običajno kaj delati (v sl. tudi z nedovršnikom [ponavljalnikom] glagola, ki je v lat. odvisen od amare): litteras N., amat otia V., odit populus luxuriam, non amat profusas epulas Ci., ea, quae secundae res amant S. kar sreča rada vidi, kar sreči sledi, hoc amat H. za to je vnet (navdušen), quin teque et tua amares H., amat ianua limen H. so rada zaprta, non omnes eadem mirantur amantque H., hoc Arruntius amare coepit Sen. ph. ta izraz se je Arunciju priljubil, Nilus amet alveum suum Plin. iun. ostani v svoji strugi, lens amat solum tenue Plin. leči prija, amoenos colores amant oculi Aug.; z inf. ali ACI: hic ames dici pater H. daj se tu rad imenovati očeta, amat scripsisse ducentos versus H. posebno rad napiše, tecum vivere amem, tecum obeam libens H. bi rada (z veseljem) živela, umrla, amat claustra rumpere H., amant iacēre H. radi (= pogosto) ležijo = poležavajo, quae ira fieri amat S. kar jeza rada vidi, da se zgodi = kar jeza rada stori, quo pinus ingens albaque populus umbram hospitalem consociare amant H., aurum... perrumpere amat saxa H.; v pozni lat. brezos.: ut apud deum fieri amat Aus.

3. strastno, pohotno ljubiti, ljubimkati, zaljubljen biti: aliquem Kom., V. idr., aliquam misere Ter., aliquam amare coepisse perdite Ter. na smrt se zaljubiti v kako (deklico), ut ameris, amabilis esto O., si vis amari, ama Sen. ph., ut ameris, ama Mart., quod amo, amas, amat Pl. moja, tvoja, njegova ljubica; poseb. abs. ljubico (ljubice) imeti, dekle (dekleta) imeti, ljubezensko razmerje imeti, evfem. = slast(i) ljubezni uživati: meum gnatum rumor est amare Ter., amare a lenone Pl. ljubiti deklico, priskrbljeno od zvodnika, si puerilius his ratio esse evincet amare H., ibi primum insuevit exercitus... amare, potare S., qui ama(n)t Pl., Ter., V. zaljubljenec (zaljubljenci), ljubimec (ljubimci).

4. rekla pogovornega jezika:
a) si me amas, si quidquam me amas (kot vrivek v podporo kaki prošnji) če me (le količkaj) ljubiš, meni na ljubo: cave, si me amas Ter., adduc, si me amas, Marium Ci. ep., si quidquam me amas, hunc locum muni Ci. ep., si me amas, inquit, paullum hic ades H.
b) ita (sic) me dii (bene) ament ali amabunt Pl., Ter. tako naj mi bogovi pomagajo, Diespiter me sic amabit Pl. tako mi pomagaj Diespiter; elipt.: ita me Iuppiter (sc. amet ali amabit) Pl.; kot pozdrav: dii te ament Pl. bogovi naj ti pomagajo (naj te živijo).
c) amare aliquem de (in) aliquo, de (in) aliqua re ali s kavzalnim stavkom = dolžan (hvaležen, zahvalo dolžan) biti komu za koga, za kaj, zato, ker: ecquid nos amas de fidicina ictac? Ter., de raudusculo... multum te amo Ci. ep., in Atilii negotio te amari Ci. ep., te multum amamus, quod ea abs te diligenter... curata sunt Ci. ep.; tudi s samim acc. personae in abs.: bene facis; merito te amo Ter., ergo amo te Pl.; podobno: se amare in aliqua re sam s seboj zadovoljen biti zaradi česa: Tu ergo haec quomodo fers? Belle mehercule et in me valde amo Ci. ep.; tudi brez določila v abl.: credo... hunc me non amare (da ni zadovoljen z menoj), at ego me amavi (sem s seboj tembolj zadovoljen), quod mihi iam pridem usu non venit Ci. ep.; od tod (kot vrivek pri prošnjah, pozivih, vprašanjih) amabo ali amabo te (nikdar amabo vos) hvaležen (ti) bom = bodi tako dober ali prosim lepo: da mihi operam, amabo Pl., id, amabo, adiuta me Ter., fac, amabo Ter., amabo, quid ait? Ter., amabo te, advola Ci. ep., amabo, mea dulcis Ipsithilla,... iube ad te veniam Cat.; s finalnim stavkom: amabo te, ut illuc transeas Ter., amare ait te multum, ut... deferas Pl., amabo te,... ne... assignes Ci. ep. — Od tod

A. pt. pr.

I. kot adj.

1. act. amāns -antis, adv. amanter
a) ljubeč, ljubezniv, ljubezni poln, prijazen, dober komu, dobrohoten, naklonjen: frater carissimus atque amantissimus Ci., amantissima uxor T., amanter exspectare adventum alicuius Ci. ep., gravius de nobis querentur et amantius Ci., melius et amantius ille (fecit), qui gladium offerebat T., quocum... amantissime vixerat Ci.; večinoma z objektnim gen.: boni cives amantes patriae Ci. domoljubi, cruoris amans O., tui amantior quam temporis Ci. ep., fuit similitudinis quam pulchritudinis amantior Q. je bolj gledal na..., Metellus vir patriae amantissimus Ci. vnet domoljub, amantissimus rei publ. Ci., amantissimus quidam filii Val. Max. nadvse ljubeč (blag) oče, amantissima nostri natura Sen. ph. nam tako dobrotljiva (mati) narava.
b) met. (o stvareh, s katerimi se kaže ljubezen) ljubezniv, ljub, mil, prijazen: amantia verba O., amantissimis verbis utens Ci. ep., nomen amantius... maternum Ci.

2. superl. v pass. pomenu
a) o osebah srčno ljubljen (prijatelj): Aug., Hier., vale mi amantissime Fr.
b) o stvareh preljub(ek): amantissimae vineae Vulg.; neutr. pl. subst.: amantissima eorum Vulg. to, kar jim je najljubše, amantissima uteri Vulg.

— II. Kot subst. masc., fem. ljubeči, ljubeča, ljubitelj, ljubiteljica, zaljubljenec, zaljubljenka: aliud est amatorem esse, aliud amantem Ci., militat omnis amans O., neglectus amans Q., quis fallere possit amantem? V., incautus amans V., Iuppiter alto periuria ridet amantum O., pallor amantium violā tinctus H.

— B. subst. pt. pf. amāta -ae, f ljubljenka, ljubica: amatam apud aemulum cernens L., quae (Callisto) fuerat summo nuper amata Iovi O.; amātus -ī, m ljubljenec, ljubimec: Arionem Briander amicum habuit amatumque Gell., amatus Veneris Amm.

— C. adj. (gerundiv.) amandus 3 ljubezniv, ljubek: vox H. blagozvočen glas.

Opomba: Arh. fut. II. amāssō -is -int: Pl.

amore m

1. ljubezen:
amore fraterno, filiale bratovska, otroška ljubezen
amore paterno, materno očetovska, materinska ljubezen
amore per un amico ljubezen do prijatelja
essere tutto amore biti naklonjen
per amore o per forza zlepa ali zgrda
d'amore e d'accordo v lepi slogi, složno
per l'amor di Dio! za božjo voljo!
per amore di qcn. komu na ljubo
fallo per amor mio stori to meni na ljubo!
per amore di qcs. zaradi:
per amore di pace zaradi ljubega miru
amore di sé sebičnost
amor proprio samoljubje

2.
amore infelice, sensuale, platonico nesrečna, čutna, platonska ljubezen
fare all'amore, fare l'amore con qcn. ljubiti se s kom
figlio dell'amore evfemistično nezakonski otrok
patire, soffrire il mal d'amore prestajati, trpeti ljubezenske muke

3.
amore della patria, dell'umanità ljubezen do domovine, do človeštva
provare amore per gli oppressi čutiti ljubezen do zatiranih
amore per le arti, per la matematica ljubezen do umetnosti, do matematike

4. ljubezen, navezanost, pohlep:
amore del denaro, del lusso, del potere pohlep po denarju, po razkošju, po oblasti
amore per la vita, per i piaceri ljubezen do življenja, do užitkov

5.
è venuto all'appuntamento il tuo amore? ali je tvoja ljubezen prišla na zmenek?
la bambina è proprio un amore deklica je pravi srček
canta che è un amore čudovito poje

6.
amori pl. ljubezenske dogodivščine:
non fa che parlare dei suoi amori ne počne drugega, kot da pripoveduje o svojih ljubezenskih dogodivščinah
PREGOVORI: il primo amore non si scorda mai preg. prva ljubezen ne zarjavi
chi è sfortunato al gioco è fortunato in amore nesreča pri igri, sreča v ljubezni
l'amore non fa bollir la pentola preg. ljubezen gre skozi želodec

arridere^* v. intr. (pres. arrido) nasmehniti, nasmihati se (zlasti pren.):
la fortuna gli arride sreča se mu nasmiha

assistere

A) v. intr. (pres. assisto) biti navzoč, biti zraven:
assistere alla lezione biti na predavanju

B) v. tr. pomagati, podpreti, podpirati:
si è fatto assistere da un bravo legale poiskal je pomoč sposobnega pravnika
la fortuna ci assista naj nam bo sreča naklonjena!

auctus -ūs, m (augēre)

1. pomnožek, poveček, rast, prirast, naraščanje: infinitus corporis auctus Lucr., natura suis refrenat viribus auctum Lucr., a. diei Plin., immensus auctus aquarum Plin., qui (Tiberis) inmenso auctu... urbis loca... implevit T., imbres auctusque fluminum T. porast, statis auctibus crescit decrescitque (fons) Plin. iun.; met. oteklina: auctum etiam visum in capite (iecoris) L.

2. pren. rast, porast, ojačitev, uspeh, napredek: bellum Africum cotidiano auctu maius Vell., sine auctu ac detrimento summi boni Sen. ph., auctu imperii adolevisse etiam privatas opes T., Transrhenanis gentibus invisa civitas opulentiā auctuque T.; pl.: divi divaeque,... vos precor quaesoque, uti... ea mihi... bene verruncent, eaque vos bene iuvetis, bonis auctibus auxitis (gl. augeō) Formula vetus ap. L., eam (rem) maxumis semper auctibus crescere L. uspeva in raste najbolje, huius viri fastigium tantis auctibus fortuna extulit, ut... Vell. veliko slavo... je sreča povečala tako, da...; met.
a) (vojaški) prirast, pomnožek, pomožna četa: at Civilem inmensis auctibus universa Germania extollebat T.
b) pesn. narasla velikost, moč, obilnost: caedere arboris auctum Lucr. močno drevo, nec lorica tenet distenti corporis auctum Lucan.

baciare

A) v. tr. (pres. bacio)

1. poljubiti:
baciare qcn. in fronte, sulle labbra poljubiti koga na čelo, na usta
bacio, baciamo le mani! moj, naš poklon (oblika pozdrava na Siciliji)
PREGOVORI: la fortuna ti ha baciato in fronte preg. sreča se ti je nasmehnila

2. pren. rahlo se dotakniti; božati:
il colle era baciato dal sole sonce je božalo grič
baciare il fiasco hlastno piti
baciare la polvere knjižno ležati v prahu

B) ➞ baciarsi v. rifl. (pres. ci baciamo) poljubiti se, poljubljati se

bénir [benir] verbe transitif blagosloviti; posvetiti; blagrovati

le pape a béni la foule de fidèles papež je blagoslovil množico vernikov
bénir une église posvetiti cerkev
Dieu soit béni! hvala bogu!
il est béni des dieux (familier) sreča mu je naklonjena
il a béni mon arrivée bil je nad vse vesel mojega prihoda
Dieu vous bénisse! na zdravje! (če kdo kihne)

blázen insane, lunatic; deranged; mad, crazy

blázna sreča sheer (good ali bad) luck, blind hazard, mere chance

blaženost ženski spol (-i …) die Seligkeit; (sreča) die Glückseligkeit

blessing [blésiŋ] samostalnik
blagoslov; molitev pred jedjo; milost; srečno naključje; kletvica, psovka

a blessing in disguise sreča v nesreči
hudomušno unappropriated blessing neporočena ženska, stara devica
that is a blessing to je sreča
to ask a blessing moliti pred jedjo

boginja Fortuna frazem
(sreča) ▸ Fortuna istennő
Boginja Fortuna mu je hrbet obrnila že takoj po rojstvu; mati ga je zapustila in moral je živeti z očetom, s katerim pa se ni razumel. ▸ Miután megszületett, Fortuna istennő azonnal hátat fordított neki: az édesanyja elhagyta, és az apjával kellett élnie, akivel azonban nem jött ki.
Tudi s pomočjo boginje Fortune in domačih sodnikov so po podaljšku zmagali s 95:88. ▸ Fortuna istennő és a hazai bírók segítsége ellenére is csak 95:88-as győzelmet tudtak aratni a hosszabbítás után.

bôjen fighting; of combat, combat

bôjni duh fighting spirit
bôjna črta firing line, front line
bôjne čete fighting forces
bôjni cilj objective
bôjna enota combat (ali fighting) unit, tactical unit
bôjno izkustvo combat experience
bôjni konj war-horse; steed
bôjni krik battle-cry, war-cry, ZDA (Indijancev) whoop
bôjna cona combat (ali battle) zone
bôjno letalo bomber (aircraft)
bôjna moč fighting power, fighting strength
bôjna oprema soldier's battle (ali combat) gear
bôjna pesem war-song
bôjni ples war-dance
bôjni pohod (vdor) invasion, descent, raid
bôjno polje battlefield
bôjno področje fighting zone, combat theatre, battlefield, forward area
bôjna postojanka fortified position, stronghold
bôjni sektor combat sector
bôjni red order of battle, battle array
bôjna sekira battle-axe
bôjni spopad action, engagement
bôjna sreča fortunes of war
bôjna sredstva means pl of waging war
bôjno stanje state of war, war footing
bôjni voz, bôjno vozilo tank; combat vehicle
bôjni vrvež (gneča) thick of the fray, din of battle, turmoil of battle
bôjna zvijača stratagem
bôjna glava (rakete, torpeda itd.) warhead

bread¹ [bred] samostalnik
kruh; hrana; zaslužek

brown bread črni kruh
bread buttered on both sides velika sreča, dobičkonosen opravek
to know on which side one's bread is buttered vedeti, kaj je ugodno
bread and butter kruh z maslom; figurativno hrana, zaslužek
bread and butter letter pismena zahvala za gostoljubnost
to have one's bread buttered for life biti do smrti preskrbljen
to quarrel with one's bread and butter pritoževati se nad delom
to eat the bread of idleness živeti na tuji račun
to take the bread out of s.o.'s mouth odjesti komu kruh
to break bread with s.o. deliti s kom hrano
to cast one's bread upon the waters biti radodaren
bread and cheese preprosta hrana
bread and scrape tenko namazan kruh
britanska angleščina, sleng bread and cow to cover kruh z maslom
all bread is not baked in one oven ljudje so različni
to eat s.o.'s bread and salt biti pri kom v gosteh
half a loaf is better than no bread v sili hudič muhe žre
to be put on bread and water živeti ob kruhu in vodi

calendario m (pl. -ri)

1. koledar:
calendario solare sončni koledar
calendario gregoriano gregorijanski koledar
calendario giuliano julijanski koledar
calendario scolastico šolski koledar
è nel calendario pren. sreča mu je naklonjena
non avere qcn. in calendario ne čislati koga

2. koledar, spored:
calendario sportivo spored športnih prireditev
calendario venatorio lovski koledar

capriccio m (pl. -ci)

1. muha:
fare i capricci zganjati trmo, biti muhast
i capricci del tempo, della fortuna muhasto vreme, muhasta sreča

2. glasba capriccio

caza ženski spol lov; (lovski) plen; divjačina; lovišče; gonja, zasledovanje; beg

caza mayor (menor) lov na veliko (malo) divjad
caza de montería lov na visoko divjad
aves de caza lovske ptice
caza (muerta) lovsko tihožitje (slika)
avión de caza lovsko letalo
perro de caza lovski pes
andar a caza iti na lov; potegovati se za, stremeti
dar caza (a) goniti, poditi, zasledovati
dar caza a un empleo biti na lovu za službo
espantar la caza zaradi prevelike naglice svoj cilj zgrešiti
estar de caza biti na lovu
ir (salir) de caza na lov iti
levantar (alborotar) la caza zajca spoditi (splašiti)
se le vino a las manos la caza sreča mu je padla v naročje

chequered [čékəd] pridevnik
kockast, karirast; pester, pisan; spremenljiv

chequered fortune sreča opoteča
chequered light and shade polsenca

chic [šik] adjectif okusen, po modi, eleganten; familier imeniten; ljubezniv; lep; simpatičen; masculin okus, nošnja po modi, eleganca; spretnost; populaire ovacija

chic alors! (familier) imenitno! sijajno!; kakšna sreča!
elle est chic elegantno je oblečena
deux messieurs chics dva elegantna gospoda
c'est chic de ta part to je lepo od tebe
avoir le chic de, pour imeti okus, spretnost za
peindre, travailler de chic slikati, delati po inspiraciji, po domišljiji