Franja

gâté, e [gate] adjectif pokvarjen (tudi figuré); razvajen (otrok), raznežen; masculin gnilo mesto (pri sadju)

enfant masculin gâté razvajenček, materin ljubljenček
enfant masculin gâté de la fortune srečen človek
avoir des dents gâtées imeti gnile zobe
fruits masculin pluriel gâtés gnilo, pokvarjeno sadje

golpe moški spol udarec, sunek; nesreča, nezgoda; požirek; naval, priliv; bitje žile; namera

golpe de agua ploha, naliv
golpe de Estado državni prevrat, puč
golpe de fortuna srečen slučaj
golpe de gente naval ljudi, gneča
golpe de gracia poslednji smrtni udarec
golpe de sol sončarica
golpe de tos napad kašlja
golpe de viento sunek (piš) vetra
al primer golpe de vista na prvi pogled
a golpe seguro prav gotovo, zanesljivo
un buen golpe de patatas kup krompirja
de golpe nenadoma
de un golpe hkrati, obenem; nenadoma
de golpe y porrazo kar nenadoma, kot bi trenil, nepričakovano
dar golpe napraviti velik vtis, zbuditi veliko pozornost
ha errado el golpe spodletelo mu je
hacer un buen golpe napraviti dobro kupčijo
parar el golpe odbiti (parirati) udarec
si sale bien el golpe če stvar uspe
golpes del destino udarci usode
a golpes sunkoma, s prekinitvami, tu pa tam
dar de golpes a alg. pretepsti koga
darse golpes de pecho na prsi se biti (v kesanju)

grig [grig] samostalnik
zoologija, narečno muren; mlada jegulja; kratkonoga pasma perutnine
botanika resa

as merry as a grig zelo živahen, ves srečen

*hasard [azar] masculin slučaj, naključje; stvar sreče; tveganje, nevarnost

hasard (mal)heureux (ne)srečen slučaj
de hasard slučajen
coup masculin de hasard slučajen dogodek
jeu masculin de hasard hazardna igra
à tout hasard na slepo, za vsak primer
au hasard tjavdan, na slepo
par hasard slučajno
par le plus grand des hasards na nenavaden način, kot po čudežu
(pur) effet masculin de hasard (prava) sreča, srečno naključje
laisser au hasard prepustiti naključju, sreči
je m'en remets au hasard prepuščam to naključju, sreči
parler au hasard govoriti tjavdan

invidia f

1. nevoščljivost, zavist; zavidanje:
portare invidia a qcn., sentire invidia per qcn. komu zavidati
rodersi d'invidia žreti se od zavisti

2. zavist; ljubosumnost:
essere degno d'invidia biti srečen, zavidanja vreden

kakó

kako? comment?, de quelle manière (ali façon)?; combien?, que!, comme!
kako je kaj? comment cela va-t-il?, comment ça va (ali marche)?
kako to, da comment se fait-il que?
kako mu je ime? comment s'appelle-t-il?, quel est son nom?
kako dolgo? combien de temps? jusqu'à quand?
kako sem srečen! comme (ali que, combien) je suis heureux!
kako je lepo! que (ali comme) c'est beau!

kakó

kako? ¿cómo?; ¿de qué modo?; ¿de qué manera?
kako to? ¿cómo así?, ¿cómo pués?, ¿cómo qué?!
kako vam gre? ¿cómo está usted?, ¿cómo (le) va (de salud)?
kakó si? ¿cómo estás?
kako dolgo? ¿cuánto tiempo?
kako dolgo si tu? ¿desde cuándo estás aquí?
kako prosim? ¿cómo?, ¿cómo dice (ali decía) usted?
kako daleč je do ...? ¿qué distancia hay de aquí a...?
kako sem srečen! ¡qué feliz soy!
kako dežuje! ¡cómo llueve!
kako to, da ne! ¡cómo que no!
kako bi bilo, če ...? ¿qué le (ozir. te) parece si... (subj)?
kako dolgo bomo morali še čakati? ¿cuánto hemos de esperar todavía?

kàkor comme, que

kakor da comme si
mislim kakor ti je pense comme toi
človek kakor je on un homme comme lui (ali tel que lui)
kakor hitro dès (l'instant) que, aussitôt que
kakor koli (ali kakorkoli) de quelque manière (ali façon) que, n'importe comment, de n'importe quelle façon, d'une manière quelconque
kakor koli je bogat, ni srečen quelque riche qu'il soit, il n'est pas heureux
kakor pač, kakor se vzame c'est selon, ça dépend!

kljúb in spite of; despite; notwithstanding

kljúb temu vsemu in spite of all that, for all that, notwithstanding; just the same, all the same, none the less
kljúb temu se mi je zahvalil he thanked me all the same
kljúb vsemu svojemu bogastvu ni srečen with all his wealth he is not happy
kljúb dejstvu, da... in spite of the fact that...

kônec² (-nca)

A) m

1. fine, finale, finire, estremità; conclusione; punta; testa:
konec jezika punta della lingua
konec knjige la fine del libro
konca vrvi le estremità, le teste della fune
konec dneva il finire del giorno
proti koncu sul finire

2. (večji, manjši del površine; kos, del česa) parte; pezzo:
severni konec dežele la parte settentrionale del Paese
najdi konec vrvi trova un pezzo di corda

3. (kar je najbolj oddaljeno od izhodišča glede na čas, dogajanje, obstajanje) fine; finale:
konec sezone fine della stagione
konec tekme finale della partita
konec starega Rima la fine dell'antica Roma
pren. veselice je konec la cuccagna è finita
iti h koncu stare per finire, per morire; ekst. andare alla rovina

4. (smrt) fine; morte:
njen tragični konec la sua tragica fine
pog. pren. storiti, vzeti konec morire, uccidersi

5. pren. (z zanikanim glagolom izraža, da kaj traja dolgo):
dela ni in ni konec il lavoro non finisce mai e poi mai
hvalil je, da ni bilo konca lodava a non finire

6. (v prislovnih rabah 'na koncu', 'do konca', 'konec koncev') estremamente, oltremodo, del tutto, affatto, fino alla fine, infine, in fin dei conti:
prvi si ti, potem pride on, na koncu še jaz prima vieni tu, poi lui, infine io
do konca sem prepričan, da imam prav sono affatto convinto di aver ragione
prebrati knjigo do konca leggere il libro fino alla fine
konec koncev, kaj nam to mar in fin dei conti, che ce ne importa

7. publ. srečen konec lieto fine, happy end:
neprepričljiv srečen konec un lieto fine poco convincente

8. in, pa konec (v medmetni rabi) e basta:
tako bo, kot pravim, in konec (besed) faremo così come dico e basta!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. konec ga bo od garanja si sfiancherà dalla fatica
ne priti komu do konca non lasciarsi persuadere
biti na koncu z močmi, z živci essere allo stremo delle forze, dei nervi
biti, ne biti na koncu star per finire, non aver finito
ne imeti dobrega konca non finire bene
potegniti krajši konec avere la peggio
lotiti se česa na napačnem koncu mettere il carro davanti ai buoi
imeti kaj na koncu jezika avere sulla punta della lingua
gledati s koncem očesa guardare, sbirciare con la coda dell'occhio
ne priti kaj niti na konec pameti non passare nemmeno per l'anticamera del cervello
na konec sveta bi šel za njo per lei andrei in capo al mondo
živeti na koncu sveta abitare a casa del diavolo
začetek konca il principio della fine
biti (kdo, kaj)
začetek in konec essere l'alfa e l'omega
ne imeti ne konca ne kraja non finire mai e poi mai
prehoditi ves svet od konca do kraja girare il mondo in lungo e in largo
priti z vseh koncev venire da ogni dove
iskati koga na vseh koncih in krajih cercare uno per ogni dove, dappertutto
konec klobčiča bandolo (della matassa)
rib. konec odičnice setale
konec robca cocca
gastr. konec salame culaccino
navt. konec sidrnega kraka patta, palma
šalj. konec sveta finimondo
konec tedna fine settimana
navt. konec vrvi vetta
PREGOVORI:
konec dober, vse dobro tutto è bene quel che finisce bene
palica ima dva konca chi mal fa, male aspetti
kakršen začetek, tak konec un buon principio fa una buona fine

B) kônec prep.

1. alla fine, verso la fine:
knjiga bo izšla konec oktobra il libro uscirà verso la fine di ottobre

2. konec koncev infine, in fin dei conti:
konec koncev, kaj to meni mar in fin dei conti che me ne importa!

lap¹ [læp] samostalnik
krilo, naročje; privihnjeno krilo, volan pri obleki, guba
anatomija (ušesna) mečica

in Fortune's lap srečen, v naročju sreče
in the lap of luxury v razkošju
to sit on s.o.'s lap sedeti komu v naročju

lapis -idis, m (prim. gr. λέπας gola skala, kamen, λεπαῖος skalnat)

1. kamen
a) konkr.: α) alicuius domus fracta coniectu lapidum Ci. z lučanjem kamenja, lapide (lapidibus) percussum esse Ci., lapidibus aliquem cooperire ali obruere Ci. kamenjáti (kamnáti) koga, aliquem lapidibus prosequi Ci., membra, quae debilitavit lapidibus Ci., lapides iaciendos curare Ci., undique in muros lapides iaci coepti sunt C., lapide ictum ex muro perire C., lapide ictus interiit N., eminus glande aut lapidibus pugnare S., fundā lapides mittere L., lapides mittere in aliquem Petr., aliquem lapidibus prosternere Val. Max., ad lapides et arma discurrere T., vehicula ne lapidibus quidem fulta in eodem vestigio quiescebant Plin. iun., ingenti lapidum saxorumque nimbo classem operire Fl., lapidibus pluit L. (prim. lapidat pod lapidō) kamenje dežuje, kamenje pada (z neba), lapides ardentes L. meteorji, meteoriti, izpodnebniki, lapide candidiore diem notare Cat. zaznamovati dan kot srečen (prim. lapillus 2. b)). β) kot snovno ime: l. silex Pl., Ca., L., quadratus (kolekt.) Varr. fr., Cu., Sen. ph. kvadrasto rezani kamni, kvadri, emporium lapide sternere L. mostiti, utrjevati, e lapide naumachiae circum maximum exstruere Suet., e lapidibus templo Iovis Capitolini destinatis filio monumentum exstruere Suet., l. bibulus V. votlič, plovec, vivus Cu. kresilnik, kresilo, kremen, coctilis Sen. ph., durus Plin., structilis Icti. stavbni (gradbeni) kamen, terminalis Amm. mejni kamen, mejnik, primarius Vulg. temeljni (podkladni) kamen; pren. in preg. kamen (podoba ničvrednosti ali brezčutnosti): verberare lapidem Pl. = zastonj se truditi, „bob ob steno metati“, lapides loqui Pl. govoriti hude, neprijetne besede (ki padejo kakor kamen na srce), grobo, osorno govoriti, alterā manu ferre lapidem, panem ostentare alterā Pl. = javno se dobrikati, da bi na skrivnem škodoval, lapides mehercule omnes flere ac lamentari coëgisses Ci. = kamen bi bil omečil, ad eundem lapidem bis offendere Aus. in (elipt.) bis ad eundem Ci. ep. = dvakrat narediti isto napako, ah lapis est ferrumque Tib.; kamen (podoba toposti, neumnosti): neque habet plus sapientiae quam lapis Pl., i, quid stas, lapis? Ter. = ti štor (teslo).

2. occ.
a) mlinski kamen: lapis lapidem terit Pl.
b) mejni kamen, mejnik: sacer l. L., Sen. tr. posvečeni mejnik, cui lapis cessit Lact.
c) miljni kamen, miljnik (pogosto v zvezi z vrstilnimi števniki): sepultus est iuxta viam Appiam ad quintum lapidem N. = 5 rim. milj (7,4 km) od Rima (ob velikih rimskih cestah so stali miljniki na vsakih 1000 korakov; 1000 korakov = 1 rim. milja), intra vicesimum lapidem L., ad sextum lapidem a Vienna Sen. ph., ad quartum lapidem, ultra lapidem tertium Suet., ultra centesimum et quinquagesimum lapidem Plin. iun., quinto lapide castra statuere Iust., ad quartum lapidem ab urbe Aur.; pri T. je beseda lapis včasih tudi izpuščena, npr.: ad duodecimum (sc. lapidem) a Cremona ali promoveri ad quartum a Bedriaco castra placuit T.
d) spominski kamen, spomenik: lapis memoriae Othonis inscriptus Suet.
e) nagrobni kamen, nagrobnik: fac lapis inscriptis stet super ossa notis Tib., ultimus l. Pr.
f) marmorni kamen, marmor: Parius l. V. beli paroški (= z otoka Paros) marmor, Phrygius H. pisani frigijski (= iz frigijskega mesta Sinade (Synnada -ōrum)) marmor (toda: Phrygius lapis Plin. (36, 19, 36) = barvilna prst, prst bárvnica), Numidicus, Thasius Suet.; tudi marmorna(ta) mizna plošča, marmorna stranica: lapis albus pocula cum cyatho duo sustinet H.
g) v pl. kamenčki za masivne pode, masivni šiljáki, masiven pod (tlak): lapides varios lutulentā radere palmā H.
h) dragulj, poseb. biser: gemmae et lapides H., elapsus aure l. O. biser, lapis Eoa lectus in unda Sen. tr., nec niveus lapis deducat aures, Indici donum maris Sen. tr., lapidum gemmarumque fulgor Sen. tr., lapidum causā pecuniae ad externas gentes transferuntur T., adamantis lapidis copia Amm., diademate lapidum fulgore distincto Amm.
i) kamen ali kamnita podnožnica, kamnit podnožnik, kamnit oder izklicevalca (praeco) na suženjskem trgu: atque in eopse adstas lapide, ut praeco praedicat Pl.; od tod: praeter duos de lapide emptos tribunos Ci. javno kupljena = javno podkupljena.
j) Iuppiter lapis Jupitrov kamen, kamena strela (iz kršca), ki so jo (kot Jupitrov simbol) držali v rokah pri prisegi: Iovem lapidem iurare Ci. ep. na Jupitrov kamen priseči (prisegati) = strogo (trdno) (za)rotiti se, strogo (trdno) priseči (prisegati), zakleti (zaklinjati) se.

Opomba: Star. abl. sg. lapī: Enn. ap. Prisc.; star. gen. pl. lapiderum: C. Gellius ap. Char. — Po gr. ἡ λίϑος f: Enn. ap. Non., Varr.

lè¹ adv.

1. (izraža omejenost navedenega) solo, soltanto, solamente, semplicemente:
to je le osnutek zakona è soltanto un disegno di legge

2. pa le (krepi nasprotje s povedanim) pure, eppure:
vsega ima, pa le ni srečen ha tutto, eppure non è felice

3. le da (omejuje prej povedano) purtroppo, sfortunatamente:
tudi pri nas imamo dobre gospodarstvenike, le da premalo anche da noi vi sono bravi manager, purtroppo sono pochi

4. (v zvezi s 'če' izraža pogojenost) soltanto se; purché, a patto che:
plačal bi, če bi le mogel pagherei, soltanto se potessi
nekaj pomeniš le, če imaš denar uno conta purché abbia soldi

5. (z oziralnimi zaimki in prislovi poudarja ugibanje) ahi, cosa mai; dove mai; quando mai, perché mai:
le kaj si bo mislil o nas cosa mai penserà di noi
le kje boš zdaj dobil zdravnika? dove mai troverai un medico a quest'ora?

6. (izraža spodbudo, poziv) su, suvvia; pur; nessuno, niente:
le nič ne jokaj! su, non frignare!
(eliptično) le počasi! nessuna fretta!; adagio, Biagio!
le brez skrbi! niente paura!
le korajžno! su, coraggio!

7. da le, če le (eliptično, izraža zadovoljstvo, začudenje ali ukaz, željo) l'importante è che; basta che, purché:
da ste le zdravi purché siate sani
če le ni kaj hujšega purché non sia qualcosa di più grave, di peggio
da te le ni sram dovresti vergognartene!

8. kot le (izraža visoko stopnjo) assai, oltremodo, estremamente:
zvit kot le kaj furbo di tre cotte
prijazen kot le kaj gentilissimo

luck [lʌk] samostalnik
srečno naključje, sreča, usoda

good luck! srečno!
bad (ali ill, hard) luck smola, nesreča
bad luck to him! bes ga plentaj!
to be down on one's luck imeti smolo
to be in luck's way; ali to be in luck imeti srečo
the devil's own luck vražja sreča ali smola
for luck za srečo
he has a run of luck sreča mu je naklonjena
in luck srečen, ki ima srečo
just my luck! kakšna smola!
out of luck nesrečen, ki nima sreče
pure luck slepa sreča, golo naključje
luck in sieve kratkotrajna sreča
streak of luck žarek sreče
to take pot luck sprejeti karkoli je pripravljeno za obed
to try one's luck at poskusiti srečo pri
as luck would have it k sreči, po nesreči (po vsebini)
worse luck na žalost, k nesreči
worst luck velika smola

may³ [méi] glagol
pomanjkljiv moči, smeti; utegniti

come what may naj se zgodi kar hoče
you may well say so ti lahko govoriš, lahko tebi
be that as it may kar bo, pa bo
may he live long naj dolgo živi!
may you be happy! da bi bil srečen!
it may happen utegne se zgoditi

miss² [mis] samostalnik
udarec v prazno, napačen sklep zakasnitev, zgrešitev, neuspeh, pogrešek
ameriško, pogovorno splav (otroka); slepi vžig

to give s.th. a miss izogniti se čemu; pobegniti pred čem
a lucky miss uspel, srečen pobeg
a miss is as good as a mile zgrešeno je zgrešeno
every shot a miss vsak strel je zgrešil

nadvse [è] überaus, höchst; über alle Maße, über die Maße; über- (bogat überreich, jasen überdeutlich, srečen überglücklich), hoch- (dobrodošel hochwillkommen, spoštovan hochverehrt, hochangesehen)
nadvse fin piekfein
nadvse korekten hyperkorrekt
nadvse pomemben von höchster Wichtigkeit
nadvse pošten grundehrlich
nadvse rad für sein Leben gern, fürs Leben gern
nadvse zaželen [heißbegehrt] heiß begehrt

navzlíc in spite of; in defiance of; notwithstanding

navzlíc temu in spite of that
navzlíc dejstvu, da... in spite of the fact that...
navzlíc vsemu svojemu denarju ni bil srečen for (ali with) all his money he was not happy
navzlíc zdravi pameti against common sense, in open defiance of common sense

nesréčen (duševno) unhappy, grievous, wretched; (slučajno) unlucky, unfortunate, luckless; (nenaklonjen) fatal, sinister, ill-fated, ill-starred, inauspicious

nesréčen slučaj unfortunate accident
nesréčen v igri, srečen v ljubezni unlucky in cards, lucky in love
to je bilo nesréčno leto it was an ill-starred year
imeti nesréčno roko (figurativno) to be a butterfingers, to be constantly breaking things

očka samostalnik
lahko izraža pozitiven odnos (oče) ▸ apuka, kispapaPo slovenski zakonodaji lahko namreč tudi novopečeni očka izkoristi porodniški dopust. ▸ A szlovén jogszabályok értelmében az újdonsült apuka is igénybe veheti a szülési szabadságot.Pred kratkim sem že drugič postal očka. ▸ Nemrég már másodszor lettem apuka.