Franja

запечатлевать, запечалеть utelesiti; zaznamovati; vtisniti v spomin;
з. своей кровью zapečatiti s svojo krvjo;
з. поцелуй poljubiti

обеспамятеть izgubiti spomin; onesvestiti se; izgubiti glavo

памятливость f dober spomin

памятливый ki ima dober spomin

acciaio m jeklo:
acciaio inossidabile nerjaveče jeklo
acciaio temperato kaljeno jeklo
avere una memoria, una tempra d'acciaio pren. imeti jeklen spomin, značaj
sguardo d'acciaio hladen, prodoren pogled

acuire v. tr. (pres. acuisco) ostriti, izostriti, zaostriti (zlasti pren.):
acuire la memoria izostriti spomin
acuire il dissidio zaostriti spor

allenare

A) v. tr. (pres. alleno)

1. vaditi, uriti; navajati:
allenare i giovani allo studio navajati mladino na učenje
allenare la memoria uriti spomin

2. šport trenirati:
allenare un atleta, una squadra trenirati športnika, moštvo

B) ➞ allenarsi v. rifl. (pres. mi alleno)

1. uriti se

2. šport trenirati

Alphēus in (pesn.) Alphēos (acc. -on) -ēī, m (Ἀλφειός) Alfej, peloponeška reka pri Pizi in Olimpiji v Elidi. Kot rečni bog ljubi in preganja Nimfo Aretuzo, ki se, bežeča pred njim, spremeni v studenec ter teče pod morjem do otoka Ortigije pred Sirakuzami (spomin na elidsko naselitev?): Ci. ep., V., O. idr., Alphei praemia Mart. = olimpijska. — Od tod adj. Alphēus 3 Alfejev, alfejski: Pisae V. (ker je to italsko mesto ustanovljeno iz Pize v Elidi, kjer teče Alfej), ripae Cl.; subst. Alphēïas -adis, f (*Ἀλφηϊάς) Alfejeva (ljubljenka), priimek Nimfe in studenca Aretuze: O.

Ambracia -ae, f (Ἀμβρακία) Ambrakija, mesto in pokrajina severno od Ambracijskega zaliva, ki loči Epir od Akarnanije: Ci., C., L. idr. — Od tod Ambraciōta (Ambraciōtēs) -ae, m (Ἀμβρακιώτης) Ambrakijec: epigramma in Ambraciotam Cleombrotum Ci., Ambraciotes ille (= Cleombrotus) Lact., laudavit... Ambracioten (vinum) Plin. Adj. Ambracius 3 (Ἀμβράκιος) ambrakijski: Ambracius sinus L., Mel., Plin. in pesn. pl. Ambracii sinūs Sil. Ambrakijski zaliv, v katerem je Oktavijan l. 31 premagal Antonija v pomorski bitki pri Akciju; od tod Ambraciae frondes Stat. lovorovi venci zmagovalcev v akcijskih igrah, ki jih je obnovil Avgust v spomin na svojo zmago. Ambraciēnsis -e, ambrakijski, iz Ambrakije: legati L.; subst. Ambraciēnsēs -ium, m Ambrakijci, preb. Ambrakije: L.

amnesia f amnezija, izguba spomina:
soffrire di amnesia bolehati za amnezijo
avere un'amnesia izgubiti spomin

anamneza samostalnik
1. medicina (zdravstvena zgodovina) ▸ anamnézis, kórtörténet, kórelőzményAdolescenti z depresijo v anamnezi so bolj ogroženi za ponavljajočo se depresivno motnjo v odrasli dobi. ▸ A kortörténetükben depresszióval kezelt fiataloknál nagyobb a veszélye a felnőttkori ismétlődő depressziós zavar fellépésének.
Že dobra anamneza lahko brez dodatnih preiskav pripelje do pravilne diagnoze. ▸ A jó anamnézis már további vizsgálatok nélkül is helyes diagnózishoz vezethet.
Povezane iztočnice: družinska anamneza

2. (analiza pretekle dejavnosti) ▸ anamnézis, történet
Celotna medijska anamneza dogajanj pred šestnajstimi leti je bila bolj kot ne uničujoča. ▸ A tizenhat évvel ezelőtti események médiatörténete több, mint pusztító.
Anamneza je jasna: nekaj je narobe z izpušnim sistemom. ▸ Az anamnézis egyértelmű: valami baj van a kipufogórendszerrel.
Izbira športa mora izhajati iz vaše športne anamneze. ▸ A sportolói múltját figyelembevéve kell sportágat választania.

3. filozofija (spominjanje) ▸ anamnézis, anamnészisz
Platon je znan tudi po svoji teoriji anamneze (spomina; obdelano v knjigi Menon), po kateri dobršnega dela znanja ne pridobimo z izkustvom, temveč nam je znano že ob rojstvu; izkustvo nam le prebudi spomin. ▸ Platón híres az anamnézis elmélete szerint, amelyet a Menón című művében dolgoz ki, a tudás nagyrészét nem a tapasztalat révén sajátítjuk el, hanem már születésünkkor ismerjük; a tapasztalat csupán segít a visszaemlékezésben.

anathēma¹ -atis, n (gr. ἀνάϑημα) posvečeni dar: Prud.; pren.: in anathema oblivionis Vulg. v večni spomin.

anchilosato agg. med. otrdel v sklepih (tudi pren.):
ha la memoria anchilosata spomin mu je otopel

appeler [aple] verbe transitif (po)klicati, pozvati; telefonično poklicati; militaire vpoklicati; imenovati; pritegniti nase (poglede); obrniti (pozornost) (sur na); zahtevati; potegniti za seboj (posledico); (pri)vabiti (živali); verbe intransitif zvoniti

s'appeler imenovati se
appeler quelqu'un à son aide, à son secours koga na pomoč(po)klicati
appeler à la mémoire poklicati v spomin
appeler en témoignage pozvati kot pričo
cela appelle toute notre attention to zahteva vso našo pozornost
faire appeler le médecin (dati) poklicati zdravnika
appeler une cause (juridique) pozvati stranki (k razpravi)
appeler en justice pozvati pred sodišče
appeler les choses par leurs noms imenovati stvari s pravim imenom, reči bobu bob
en appeler à apelirati na, sklicevati se na
j'en appelle à votre bon cœur apeliram na vaše dobro srce
en appeler au témoignage de quelqu'un sklicevati se na pričevanje kake osebe
(en) appeler d'un jugement vložiti priziv proti sodbi
comment s'appelle cette fleur? kako se imenuje ta cvetka?
cela, voilà ce qui s'appelle parler (familier) to se pravi govoriti

Argēī -ōrum, m Argeji,

1. 24 kapelic (po 6) v štirih mestnih tribuah, kjer so pontifiki 16. in 17. III. opravljali ali dajali opravljati spravne daritve: Varr., O., loca sacris faciendis, quae Argeos pontifices vocant L.

2. 24 človeških podob iz bičja, ki so jih Vestalke vsako leto 15. V. svečano (ob navzočnosti pontifikov in oblastnikov) vrgle s Količastega mostu (Pons sublicius) v Tibero (po mnenju starodavnikov spomin na nekdanje človeške žrtve): Enn. ap. Varr., Varr.; prim. O. (Fast. V, 621 in nasl.).

asociatíven associatif

asociativni faktor facteur moški spol associatif
asociativni spomin mémoire ženski spol associative

assēnte

A) agg. odsoten (tudi pren.):
essere assente da scuola biti odsoten, manjkati v šoli, pri pouku
essere assente alle lezioni manjkati pri pouku
espressione assente odsoten izraz

B) m, f

1. odsotna oseba:
gli assenti hanno sempre torto odsotni nimajo nikoli prav

2. pren. pokojnik, pokojnica:
la memoria dell'assente spomin na pokojnika

besinnen

1. sich besinnen pomisliti, razmisliti, razmišljati

2. sich besinnen auf spomniti se (česa), priklicati si (kaj) v spomin

3. sich einer Sache/auf eine Sache besinnen ([bewußt] bewusst werden) ovedeti se (česa); sich anders besinnen/sich eines Besseren besinnen premisliti si

bite on neprehodni glagol (ali upon)
premišljevati o čem

bite on that! dobro si premisli!
to bite on granite zaman se truditi
to bite on the mind vtisniti se v spomin

blagoslávljati (-am) | blagoslovíti (-ím) imperf., perf.

1. rel. benedire; consacrare:
blagoslavljati jed benedire i cibi
blagoslavljati kapelo benedire, consacrare una cappella

2. ekspr. benedire, lodare, esaltare:
blagoslavljati spomin na koga benedire la memoria di qcn.

3. (poželeti komu srečo, obilje) benedire:
Bog te blagoslovi! Dio ti benedica!
(komu kaj privoščiti) Bog ji blagoslovi! buon pro le faccia!