Franja

sword [sɔ:d]

1. samostalnik
meč; sablja
sleng bajonet; orožje
figurativno (vojaška) oblast, moč; uničenje z mečem; vojna, smrt

at the point of the sword na konici meča, figurativno z grožnjo vojne (smrti)
by fire and sword z ognjem in mečem
with drawn sword z golim mečem
sword and cloak (novel) viteški (roman)
the sword vojaška oblast; vojna, klanje
the sword of justice sodna oblast
the sword of the spirit religija božja beseda
broad sword meč s široko ostrino za sekanje
cavalry sword sablja
double-edged sword dvorezen meč
court sword meč, ki se nosi z dvorjansko obleko
to appeal to the sword zateči se k orožju
to cross swords, to measure swords prekrižati meče, spopasti se z meči, pomeriti se z meči
to draw the sword potegniti (izvleči) meč, začeti vojno
to be at sword's points biti si sovražen
to put to the sword obglaviti, usmrtiti (z mečem, s sabljo)
to sheathe the sword vtakniti meč v nožnico, nehati se vojskovati, nehati (končati) vojno
to throw one's sword into the scale figurativno podpreti svoje zahteve z mečem (orožjem), s silo

2. prehodni glagol
(redko) posabljati, pobiti

tourner [turne] verbe transitif vrteti, obračati, obrniti, sukati; stružiti, krožno mešati; prevesti; snemati (film); izraziti, (na)pisati, stilizirati; verbe intransitif vrteti se, obiti, iti (autour de okoli, okrog); obrniti se, skreniti, zaviti (à droite, à gauche na desno, na levo); krožiti, rotirati; filmati; sprevreči se (veter); spremeniti se (en v), postati; izteči se; izvreči se (en v); skisati se (vino), sesiriti se (mleko); dobiti barvo (sadeži)

se tourner obrniti se, okreniti se (vers proti)
se tourner contre quelqu'un obrniti se, nastopiti proti komu; spremeniti se (en v), postati
verbe transitif: tourner et retourner quelque chose obračati, vrteti kaj na vse strani
faire tourner quelqu'un en bourrique (figuré) razjeziti, razhuditi koga
tournez, s'il vous plaît obrnite (list), prosimo!
tourner le bouton prižgati luč
tourner bride (figuré) presedlati
tourner casaque (figuré) presedlati, postati uskok
tourner un compliment napraviti (lep) poklon
tourner une difficulté izogniti se težavi
tourner une loi obiti zakon
tourner le dos obrniti hrbet; figuré zbežati
tourner le coin de la rue zaviti okrog uličnega vogala
tourner quelqu'un en dérision zasmehovati koga
tourner l'ennemi obiti sovražnika
tourner un film vrteti, snemati film
faire tourner un disque zavrteti gramofonsko ploščo
faire tourner une entreprise spraviti podjetje v obratovanje
tourner quelqu'un à son gré (figuré) okrog prstov koga oviti
il tourne bien ses lettres dobro, lepo piše svoja pisma
tourner quelqu'un en ridicule osmešiti koga, norčevati se iz koga
tourner le sang, les sangs (figuré) pognati strah v kosti
tourner une sauce (krožno) mešati omako
tourner les souliers pošvedrati čevlje
tourner les talons peté pokazati, popihati jo
tourner la tête pogledati nazaj
tourner tout en mal vse v slabo obrniti
tourner la tête à quelqu'un zmešati komu glavo
tourner un pied de table stružiti nogo za mizo
verbe intransitif: tourner à l'aigre poslabšati se
tourner bien, mal dobro, slabo se obračati, se končati
tourner court nenadoma se ustaviti, spodleteti
tourner du côté de quelqu'un potegniti s kom, stopiti na njegovo stran
il tourne cœur srce je adut
la chance a tourné sreča se je obrnila, stvari so se spremenile
silence, on tourne! tišina, snemamo (film)!
cet enfant a mal tourné ta otrok je zašel na slaba pota, se je spridil
le temps tourne au froid vreme postaja hladno
le lait a tourné mleko se je skisalo, sesirilo
cela tournera à son honneur to mu bo v čast
tourner autour du pot hoditi kot mačka okrog vrele kaše, ne priti z besedo na dan, obotavljati se
la tête me tourne v glavi se mi vrti
tourner autour d'une femme vrteti se okrog ženske, dvoriti ji
il tourne sans cesse autour du ministre neprestano se vrti okrog ministra, išče njegovo naklonjenost, dobrohotnost
il tourne à tout vent on obrača plašč po vetru
tourner au tragique posta(ja)ti tragično, končati se tragično
tourner rond vrteti se okoli, familier dobro se končati
(populaire) tourner de l'œil omedleti
tourner de travers slabo se končati, ponesrečiti se, spodleteti
tourner à vide (automobilisme) teči prazen
j'au vu tout tourner vse se mi je zavrtelo pred očmi, postal sem omotičen
se tourner contre quelqu'un obrniti se proti komu, postati mu sovražen
je ne sais plus de quel côté me tourner ne vem več, kje se me glava drži
il se tourne et se retourne dans son lit obrača se sem in tja, premetava se v postelji
se tourner le pied zviniti si, spahniti si nogo
se tourner vers quelqu'un (figuré) obrniti se na koga (za pomoč, uslugo)

toward² [təwɔ́:d ameriško tɔ́:rd] predlog
(krajevno) k, proti, v smeri, v bližini

with his back toward me s hrbtom proti meni
he lives toward London stanuje v bližini Londona; (časovno) proti, okoli, približno okoli
toward noon proti poldnevu; nasproti, proti, k; kar se tiče, gledé
hostile toward communism sovražen do komunizma
a tendency toward co-operation tendenca h kooperaciji
to save money toward buying a house varčevati denar za nakup hiše
he gave me 5 pounds toward my expenses dal mi je 5 funtov za kritje mojih izdatkov

tuj|ec moški spol (-ca …)

1. der Fremde (ein -r), der Fremdling
tuj v kraju der Ortsfremde

2. (inozemec) der Ausländer
… za tujce Fremden-
(potni list der [Fremdenpaß] Fremdenpass)
urad za tujce das Ausländeramt, die Fremdenpolizei
sovraštvo do tujcev der [Fremdenhaß] Fremdenhass
sovražen do tujcev fremdenfeindlich, ausländerfeindlich
sovražnost do tujcev die Fremdenfeindlichkeit, Ausländerfeindlichkeit

tújec stranger; (inozemec) foreigner; (tuj državljan) alien, foreign subject, unnaturalized foreigner; (neznanec) unknown person

jaz sem tu tújec I am a stranger here
nezaželen tújec undesirable alien
knjiga tújcev visitors' book
vodnik za tújce (tourist) guide
sovražen do tújcev hating aliens, xenophobic
sovraštvo do tújcev xenophobia
sovražnik tújcev xenophobe

tújec étranger moški spol

soba za tujce chambre ženski spol à louer, chambre d'hôtel
sovražen do tujcev xénophobe

tújec advenedizo m ; (inozemec) extranjero m ; (v nekem kraju) forastero m

sovražen (sovraštvo) do tujcev xenofobia f (xenófobo)

užit|ek¹ moški spol (-ka …) der [Genuß] Genuss, die Wonne, die Genießerfreude, die Lustempfindung
velik užitek der [Hochgenuß] Hochgenuss
užitek za ušesa der Ohrenschmaus
čutni/telesni užitki sinnliche Freuden, Sinnenfreuden množina
gurmanski užitki Tafelfreuden množina
z užitkom [genußvoll] genussvoll, [genüßlich] genüsslich, genießerisch, mit Wonne
z užitkom brati/prelistavati knjigo schmökern in
sovražen do užitkov lustfeindlich
užitov poln [genußreich] genussreich
hlepeč po užitkih [genußsüchtig] genusssüchtig
hlepenje po užitu die [Genußsucht] Genusssucht

vicious [víšəs] pridevnik (viciously prislov)
pokvarjen, izprijen, pregrešen, nemoralen, hudoben, zloben, slab, zavržen, nespodoben; pogrešen, napačen; muhast, trmast; pomanjkljiv; škodljiv, nečist (zrak); prostaški, malopriden, ničvreden

vicious circle circulus vitiosus, začarani krog; figurativno položaj brez izhoda
a vicious horse uporen konj
vicious air slab, pokvarjen zrak
vicious attack zloben, strupen, zahrbten napad
a vicious headache hud, strašanski glavobol
a vicious look sovražen, preteč pogled
a vicious man izprijenec, pokvarjenec
vicious habit razvada, grda navada
vicious life nemoralno življenje
vicious manuscript (text) pomanjkljiv rokopis (tekst)
vicious mule trmasta mula
vicious remark nespodobna opazka
vicious style slab slog
vicious spiral nepretrgano dviganje (česa) (npr. cen), ki ga povzroča nepretrgano dviganje nečesa drugega (npr. plač)
a vicious temper hudoben značaj
vicious union medicina slaba zrast zlomljenih kosti

vincō -ere, vīcī, victum (indoev. kor. *u̯eik- upirati se, bojevati se, biti sovražen do koga; prim. lat. victōria, victor, per-vicāx, osk. vincter = convincitur, sl. vek, moč, doba življenja, lit. veikà moč, viẽkas moč, sila, življenje, apveikiù, apveīkti obvladati, got. weihan = stvnem. wigan bojevati se, weigar = lat. temerarius, weigarōn upirati se, braniti se, got. waihjo boj, bitka, spopad, stvnem. weigarōn = nem. sich weigern)

I. intr. zmag(ov)ati, biti zmagovalec: Pl., Lucan., Iust. idr., vincere noluit L., vincis, Perseu O. zmagovalec si, dubitat, superari an vincere malit O., sic vincere suevit Pr., vicisse petunt O. hočejo biti zmagovalci, hočejo veljati za zmagovalce, ibi rex Romanus vicit L., vincere bello Romanum L. da Rimljan zmaguje v vojni, etsi pugnando acie vicisset L., sed tamen nostri virtute vicerunt C., non virtute neque in acie vicisse Romanos, sed scientia oppugnationis C.; o tekmujočih borilcih: neque vincere certo V. ne tekmujem za zmago; z notranjim obj.: longinqua bella (v … vojnah) vicisse Iust., equus, spatio qui saepe supremo vicit Olympia Enn. ap. Ci. ali vicisse Olympia Plin. (prim. gr. Ὀλύμπια νικᾶν) ali vincere Olympia, Isthmia, Nemea, Pythia Vitr. zmagati (biti zmagovalec) na olimpijskih, istmijskih, nemejskih, pitijskih igrah, zmagati v Olimpiji, na Istmu, v Nemeji; pri kaki drugi igri zmagati (zmagovati), dobiti (dobivati): vinci in lusu duodecim scriptorum Q. podleči, ergo ego numquam vici? Q., aliquando ut vincat, ludit assidue aleam Poeta ap. Suet.; z acc. dobička (kot notranjim obj.): vicissem vel L milia Augustus ap. Suet. dobil bi, priigral bi bil; pri pravdanju zmagati, dobiti pravdo: Ter., Ap. idr., vincere iudicio Ci. (o tožniku), vincere iudicium Ci. (o tožencu), vincere sponsione, vincere sponsionem Ci. (gl. spōnsiō), vincere causam suam O. dobiti svojo stvar, Fabio vel iudice vincam H.; zmagati (zmagovati), pre(ob)vladati (pre(ob)vladovati) ob nasprotujočih si mislih ali težnjah: argumentis vincit Pl., Appius vicit, patres vicere eventu comitiorum, vicit tamen ea pars senatus, cui … L., vicit tamen in senatu pars illa, quae … S., victi paucis sententis L. preglasovani; tako tudi: haec sententia vicit L. ali haec sententia vicit in consilio C. ali cum in senatu vicisset sententia, quae … L. je obveljalo; metaf. zmagati, zmoči, pre(ob)vladati, premagati, doseči svoj namen: vicit fortuna rei publicae L., vincet amor O.; kot izraz iz pogovornega jezika: si ita vultis C. no, pa naj velja (pa obveljaj) vaša, vincimus O., vicimus, cui si esse in urbe tuto licebit, vicimus Ci. ep., vicimus et meus est O., vicimus: adsiduas non tulit illa preces Pr., vicisti Pl. prav imaš, viceris Ter., Don. tvoja (ob)veljaj, tvoja naj velja, vincerent … dummodo scirent Suet. naj (ob)velja njihova; z acc. n. (kot notranjim obj.): quae vicerant, publice valebant T. kar so bili dognali. —

II. trans.

1. koga premagati, zmagati (zmagovati) nad kom, premagati (premagovati) koga, zmoči (zmagati) koga, obvladati (obvladovati) koga, nadvladati (nadvladovati) koga, prekositi (prekašati) koga, užugati ipd.: me servulum vicit (sc. verberibus) Ter., vincere Carthaginienses Ci., Gallos C., Gallia, quam bello vicisset C., ius esse belli, ut, qui vicissent (zmagovalci), iis, quos vicissent (premaganci), quemadmodum vellent, imperarent C., urbem pugnando vincere S. fr., omnes gravi proelio vicit N., omnes certamine pedum vincere O.; pri dražbi koga premagati = nabi(ja)ti komu ceno, navi(ja)ti komu ceno, več ponuditi (ponujati) kot kdo: Othonem vincas volo Ci. ep.; v pass.: vinci ab Romano milite assueti L., abiere Romani victores, Etrusci pro victis L. toliko kot premagani, Gallia bello victa C., victi erant quinque proeliis N., hostes victos dare S. premagati, vinceris a timido raptore O.; Othonem vinci posse (pri dražbi) Ci. ep.; nunc victi tristes, … hos illi … mittimus haedos V. spravljeni ob imetje.

2. metaf. koga ali kaj premagati (premagovati), zmagati (zmagovati) nad kom, obvladati (obvladovati) koga, biti kos komu, čemu, starejše zmoči (zmagati), ovlad(ov)ati koga ipd. (o osebah in neživih subj.): si … vincunt aequora navitae H., victum mihi aequor Val. Fl. od mene prepluto, ki sem ga preplul, aliter non viribus ullis vincere … poteris (sc. ramum) V. dobiti, campum turbā vincente Sil. ker je bila množica prevelika za prostor = ker je bil prostor premajhen za množico, victus desiderio Ci., victus somno L., victus libidine, luctu, pudore O., victa labore viae O., victas dedit utilitate manus O. dala se je premagati, vdala se je, corpora victa sopore O., ocelli victi (sc. somno) O., vinci nescia pectora V. nepremagljiva, victa iacet pietas O., victa malis patientia O., viscera vincere flammā V. kuhati, flammam vincere gurgitibus O., dolor vincit invictum virum O., noctem flammis funalia vincunt V. razsvetljujejo, neu turbine venti vincantur (sc. naves) V., victa ratis O., nix, quae Zephyro victa tepente fluit O., annus proventu horrea vincit V. preobtežuje, multa … durando saecula vincit (sc. arbos) V. prečaka, prebije, victa situ … senectus V., lex victa et abrogata L. razveljavljen in odpravljen, victaque concedit prisca moneta novae O., querna glans victa est utiliore cibo O. izpodrinjen, pervigilio … vincantur cibi Plin. se prebavijo, ubi aëra vincere summum arboris haud ullae iactu potuere sagittae V. preleteti po zraku vrh drevesa, iam summas caeli Phoebus (sonce) arces vicerat Val. Fl. je bilo prešlo, vincenda est semita Mart. prehoditi, montes ascensu vincere Cl. preiti, iti čez prelaz; z abstr. obj.: vincere animum Pl., Ci., vincit ipsa rerum publicarum natura saepe rationem Ci., orationem cogitatio facile vincit Ci., ut paene naturam studio vincerent C., vincere difficultates Hirt., ubi regendi spem vicissent (sc. elephanti) L. so bili spodnesli, vincere iram Iust., gemitum T. preglasiti, silentium T. prekiniti.

3. occ.
a) prekositi (prekašati), nadkriliti (nadkriljevati), preseči (presegati, presezati): eam … vicit longitudine Pl., vincere barbaros scelere, hostes crudelitate Ci., ceteros eloquentia Ci., superiores gloriā Ci., exspectationem (opinionem) omnium Ci., beluas morum immanitate Ci., omnes curā, vigilantiā, patientiā, calliditate N., omnes parsimoniā N., aliquem censu O., unctos fugā O., acta patris fortibus actis O., quamlibet mulierculam mollitiā H., odio qui posset vincere regem H., vincere aliquem carminibus V., scribere quod Cassi … opuscula vincat H., stellarum globi terrae magnitudinem facile vincebant Ci.; pesn. z inf.: nec me … vincant in amore columbae dicere Pr. ne bodo mogli bolje povedati, nulli victus … ponere castra Sil. od nikogar ne prekošen, ki ga še nihče ni prekosil v postavljanju tabora, non ullo … amne victus … extendere latius undas Sil. ki je po razširjenosti vodovja ne prekaša nobena reka.
b) koga premagati, preseči, obvladati = razume(va)ti, doume(va)ti, preveriti (preverjati), prepričati (prepričevati), pregovoriti (pregovarjati), pripraviti do česa, ganiti, (o)mečiti, zanesti, omamiti: peccavi, fateor, vincor Ter. doumel sem, labascit victus uno verbo Ter., victus patris precibus L., victus genitor V. vdavši se, po vdaji, victa dea est O., adulescentulus eadem audiendo victus est L. se je pustil prepričati, se je vdal, num lacrimas victus dedit? V. ganjen, carmine victae ferae (sc. Eumenides) O. utešene, potešene, potolažene, uxor Arminii … neque victa in lacrimis neque voce supplex T. niti potrta do solz niti ponižujoča se do prošenj, illius iniuriā victa T. pripravljena do (česa), prepričana, victi irā L. zaneseni, ira victa per preces O., pesn. z loc.: victus animi respexit V. ker mu je hrepenenje prevzelo srce; s finalnim stavkom: ergo negatum vincor ut credam H. dam se pregovoriti (prisiliti), da verjamem, vi tormentorum victis quibusdam, ut falsa adnuerent T. ko so bile nekatere na natezalnici prisiljene pritrditi neresnici (krivo pričati).
c) zmagovito (neovrgljivo) dokazati (dokazovati), izpričati (izpričevati); abs.: si doceo non ab Habito, vinco ab Oppianico Ci.; z obj.: verbis ea vincere V., nec vincet ratio hoc, tantundem ut peccet idemque, qui … H.; z ACI: profecto esse ita ut praedico vera vincam Pl., vince deinde bonum virum fuisse Oppianicum Ci.

zlob|en [ô] (-na, -no) boshaft, bösartig; človek: böse; (sovražen) gehässig
zlobna nakana die Hinterlist
zlobne besede Bosheiten množina
zlobni jeziki böse Mäuler, böse Zungen množina
dajati zlobne pripombe anzüglich werden

Žid, -inja Juif moški spol , Juive ženski spol , israélite moški spol, ženski spol , hébreu moški spol

večni Žid le Juif errant
preganjanje Židov persécution ženski spol des Juifs
sovražen do Židov, sovražnik Židov antisémite (moški spol)

Žid, Židinja judío m , -ía f ; israelita m/f ; hebreo m , -ea f

večni Žid el judío errante
sovražnik židov, sovražen do židov antisemita (m)
preganjanje židov persecución f de los judíos, pogrom m

ἀ-δῇος 2 (ἀ-δήιος) poet. ne sovražen, varen (pred sovražniki).

ἀλλό-κοτος 2 1. drugačen, različen τινός. 2. nenavaden, čuden, nenaraven πρᾶγμα; nadležen, zoprn, sovražen πατήρ.

ἀλλότριος 3 [Et. iz ἄλλος; tvorba ἀλλό-τρ-ιος, kakor lat. alter, era, erum] 1. tuj (oppos. ἴδιος); τὰ ἀλλότρια tuja lastnina, tuje zadeve (koristi), ἀλλότριον ἀγαθόν korist, dobiček drugega; ἄτη nesreča iz tuje roke; κρατουμένων πάντα ἀλλότρια premaganci nimajo nič lastnega; νίκη zmaga drugega; ἀ. γναθμοῖς γελᾶν smejati se z zategnjenim (spačenim) obrazom. 2. (opp. οἰκεῖος) a) tuj, inostranski, sovražen, nasproten, protisloven; ἡ ἀλλότρια (χώρα) sovražnikova dežela; ἀλλοτριωτάτοις τοῖς σώμασιν χρῶνται upotrebljajo svoje telo, kakor da bi bilo povsem tuje; b) odtujen, nenaklonjen. 3. neprimeren; adv. ἀλλο-τρίως.

ἀμφί-λογος 2 (ἀμφι-λέγω) 1. preporen, dvomljiv, negotov; τὰ ἀμφίλογα preporne stvari, prepiri; εἰς ἀμφίλογον εἶμι sem v dvomu (negotov), dvomim. 2. prepirljiv ὀργαί, prepirajoč se; νείκη sovražen razpor.

ἀν-άρσιος 2 in 3 (ἀραρίσκω) ep. ion. poet. 1. nasproten, sovražen, nenaklonjen, δυσμενέες καὶ ἀνάρσιοι smrtni sovražniki. 2. neprijeten, zoprn, mrzek, nadležen.

ἀν-επιτήδειος 2, ion. -τήδεος 1. nesposoben, neprikladen, neprimeren. 2. neprijeten, sovražen, zoprn.

ἀνταῖος 3 (ἄντα) poet. nasproten, spredaj, sovražen; πληγή rana na prsih; ἀνταίαν μ' ἔπαισε (πληγήν) ranil me je spredaj (= smrtno).