Franja

prō-mittō -ere -mīsī -missum „naprej poslati (pošiljati)“, od tod

I.

1. storiti (povzročiti, doseči), da kaj teče ali se preliva: non est, quod tibi quidquam promisisse lacrimas (da ti je kaj izvabilo (priklicalo) solze) putes Sen. rh.

2. pustiti (puščati) rasti: capillum et barbam (kot znamenje žalosti) L., crinem barbamque T., ramos longius Col., promittere se (o drevesu) Plin. rasti, vzraščati.

3. (o glasu) na dolgo potegniti (vleči), zategniti (zategovati), podaljš(ev)ati: sonus lusciniae promittitur revocato spiritu Plin. —

II. metaf.

1. obljubiti (obljubljati), obetati, zagotoviti (zagotavljati) (naspr. facere, praestare, observare, negare): Pl., H., Cu., Plin. iun. idr., qui plura promitteret quam praestaret Iust., vadimonium Venerio servo promittit Ci., auxilium Troiae (dat.) O., hoc tibi de plano (brez truda) possum promittere Lucr., de me tibi sic promitto Ci. ep.; z acc. personae: falso tibi me (= svojo vrnitev) promittere noli O., aliquis promittit oratorem Sen. rh. obeta, je obetaven = vzbuja (daje) upanje, da bo govornik, promittere ducem Sen. ph. ponuditi (ponujati) se za vodnika (proti Rimljanom); z dvojnim acc.: me promisi ultorem V. napovedal sem se za maščevalca = obljubil sem maščevanje, zagrozil sem z maščevanjem, promittere per scelera se parricidam Ps.-Q. (Decl.) zbujati bojazen, da bo … ; z gen.: si quis in pariete communi destruendo damni infecti promiserit Ci. če je kdo obljubil odškodnino za morebitno škodo; z ACI z inf. fut.: Pl., H. idr., equis se suis stipendia facturos promittunt L., quem inimicissimum futurum esse promitto Ci., omnia se facturum promittit S.; redko z ACI z inf. pr.: Plin., promittebas te os sublinere meo patri Pl.; v pass. z NCI z inf. pr.: Hammonis cornu promittitur (baje) praedivina somnia repraesentare Plin.; pesn. z inf.: Plin., Amm. idr., si operam dare promittitis Pl., Aeneadum promitto occurrere turmae V., dare, quod medicorum est, promittunt medici H. (prim.: qui polliceantur obsides dare C.); abs.: aliis, si laudarent benignissime promittere Ci., si bene promittent, totidem promittite verbis O., aut facere ingenuae est aut non promisse (= promisisse) pudicae Cat.

2. occ.
a) promittere ad cenam (prandium), ad aliquem obljubiti komu prihod na obed (kosilo), sprejeti povabilo na obed (kosilo): Plin. iun., Sen. rh. idr., ad cenam mihi promitte Ph., ad fratrem promiserat Ci., ad cenam alio (kam drugam) promisi foras Pl.
b) kakemu božanstvu posvetiti, zaobljubiti: donum Iovi Ci., Laribus cristam galli Iuv., templa Fl.
c) kako vsoto kot ponudek (ponudbo) zagotoviti (zagotavljati), ponuditi (ponujati): pro domo sestertium millies promittens Plin.
d) prerokovati, (v)naprej napoved(ov)ati, (v)naprej naznaniti (naznanjati): praesertim cum, si mihi alterum utrum de eventu … promittendum esset, id futurum quod evenit, exploratius possem promittere Ci. ep., stella … vindemiae maturitatem promittens Plin., clarum fore flamma promiserat Fl. — Sinkop. obl. pf.: promisti (= promisisti) Ter., Cat., promissem (= promisissem) Pl., promisse (= promisisse) Cat. — Od tod adj. pt. pf. prōmissus 3

1. (dol) viseč, dolg, neostrižen: caesaries L., coma Varr. ap. Non., L., O., barba L., Plin. iun., capillo longo barbaque promissa N., capillis barbisque promissis Iust., capillo promisso sunt C. nosijo dolge lase; (o živalskem trebuhu): sues ventre promisso Col., palearibus paene ad genua promissis Col.

2. veliko obetajoč, obetaven: iambi, carmen H.; subst. prōmissum -ī, n obljuba, obet, obljubek: servum spe promissisque corrumpere Ci., praemiorum promissa Ci., promissum facere Ci. ali praestare L. ali implere Plin. iun. ali promissa servare Ci. ali promissis stare Ci., promissis manere V. ali satisfacere suo promisso Ci. obljubo izpolniti (izpolnjevati), držati se tega (vztrajati pri tem), kar je kdo obljubil; enako tudi: promissa dare O.; toda: at non haec quondam nobis promissa dedisti Cat. = promisisti; promissa non dare O. odreči, kar je kdo obljubil, ne izpolniti obljube, promissi fidem praestare L. pošteno se držati tega (vztrajati pri tem), kar je kdo obljubil, pošteno izpolniti obljubo.

prō-siliō (star. prōsuliō) -īre -uī, redkeje -īvī ali -iī (salīre)

1. naprej ali ven ali iz (z) česa skočiti (skakati), poskočiti (poskakovati), vskočiti, vreči se, planiti, zapoditi se, zagnati se, pognati se, (z)drveti, šiniti (šinjati), štrkniti (štrkati): Ter., O., Sen. rh., Sen. tr. idr., repente Ci., cerebrosus prosilit unus H.; z abl.: Sil., Stat., Lucan., Val. Fl. idr., finibus suis V. iz svojih pregraj; s praep.: Pl. fr., Suet., Hyg. idr., ab sede suā L., ex lecto Cu., de vertice capitis O., de navi Iust.; metaf. (o stvareh): Cat., Plin., Mel., Lact. idr., flumen, sanguis, scintilla prosilit O., prae laetitiā lacrumae prosuliunt mihi Pl. ali iussae prosiliunt lacrimae Mart. solze se uderejo (udirajo), (se u)lijejo, stellae prosilientes Sen. ph. frutices in altitudinem prosiliunt Col. poganjajo v višino, herba prosiluerit Col. je zrasla, quod prosilit villae Plin. iun. se izteguje, moli, se razteza, sega, vaga prosiliet frenis natura remotis H. bo stopila iz ojnic, bo stopila izven svojih meja, bo skočila preko svojih meja.

2. planiti, (po)hiteti, hitro steči, hitro oditi, udreti jo kam: in contionem L., in proelium Iust., in publicum Petr., ad flumen Suet.; (o ognjenih nebesnih prikaznih): sive per ordinem subeunt sive causis subitis mota prosiliunt Sen. ph. hitijo proč, se hitro odmikajo proč; metaf. hitro se lotiti (lotevati) česa, hitro se začeti ukvarjati s čim, hitro začeti (začenjati) kaj, hitro preiti (prehajati) na kaj, k čemu: ad certamen Sen. ph., ad accusationem Icti., ad munus Cod. I., ad arma dicenda H. začeti opevati vojna dejanja, prosilui amicum castigatum (sup.) Pl. hitro ((ta)koj) sem začel prijatelja oštevati.

Opomba: Fut. I. prosilibo: prosilibo fortasse, tamquam sequor classici vocantis instinctum Q. (Decl.).

rain² [réin] neprehodni glagol
deževati; liti; (o nebu) poslati dež; (o solzah) teči, liti
figurativno padati, priti v gomilah, v množicah; deževati s prasketanjem (upon na)
prehodni glagol
liti, deževati (kaj), pustiti padati (dež)
figurativno prelivati (solze); metati (kamenje) (upon na)

it is raining cats and dogs, it is raining pitch forks lije kot iz škafa
it rained all night vso noč je deževalo
it is likely to rain kaže na dež, dež preti
it rained heavy drops debele kaplje so deževale
blows rained upon him udarci so deževali nanj
to rain stair-rods sleng deževati v ravnih, vertikalnih curkih
tears rained down her cheeks solze so ji lile po licih
her eyes rained tears iz oči so ji lile, tekle solze
it never rains but it pours figurativno nesreča nikoli ne pride sama
it rains in dežuje noter (v sobo)
it has rained itself out izlilo se je

rattenere^*

A) v. tr. (pres. rattēngo) knjižno zadržati, zadrževati; zaustaviti, zaustavljati; brzdati:
rattenere le lacrime zadrževati solze
rattenere il passo zaustaviti se

B) ➞ rattenersi v. rifl. (pres. mi rattēngo)

1. ustaviti, ustavljati se

2. pren. obrzdati se, krotiti se

refouler [rəfule] verbe transitif potisniti (sovražnika) nazaj, odbiti (napad); zajeziti (vodo), zadržati; potlačiti, zatreti (čustva); stisniti, zadušiti; chimie komprimirati; nazaj peljati ali premikati (vlak)

le navire refoule le courant ladja plove proti toku
refouler ses larmes, sa colère zadržati solze, potlačiti jezo
refouler l'armée ennemie potisniti nazaj, odbiti sovražno vojsko
refouler des immigrants à la frontière zadržati, ustaviti imigrante na meji

refrain² [rifréin] prehodni glagol & neprehodni glagol
zadrž(ev)ati (se), brzdati (se), krotiti (se); vzdržati se (from česa)
opustiti (kaj)

to refrain oneself obvladati se
to refrain from smoking vzdržati se kajenja, opustiti kajenje
to refrain one's tears zadrževati solze
to refrain from tears (weaping) vzdržati se solz (joka), zadrževati jok

re-fundō -ere -fūdī -fūsum (re in fundere)

I.

1. nazaj (z)liti, nazaj izli(va)ti: Cels. idr., vapores eādem (= eodem) refundere Ci., refundere aequor (morsko vodo) in aequor (morje) O.

2. med. in pass. nazaj teči, nazaj izli(va)ti se, uli(va)ti se, razli(va)ti se: refusus Oceanus V., Lucan. vase se izlivajoč = okoli Zemlje tekoč, Zemljo obtekajoč (obdajajoč), imis stagna refusa vadis V. od morskega dna (proti površju), palus Acheronte refuso V. po izstopu Aheronta nastalo (Avernsko) jezero, fletu super ora refuso O. solze so se ulile (udrle) po licu; metaf. razli(va)ti se = razprostreti (razprostirati) se: campus in immensum refusus Sil. razprostirajoče se, spiris refusis nemus implicuit anguis Val. Fl., Chiron refusus Cl. zleknjen, sklonjen, refusa coniugis in gremium Lucan. ležeča ob …

3. narediti (povzročiti), da se kaj izlije (ulije, razlije) = (s)topiti, raztopiti (raztapljati): luna refundit glaciem Plin. —

II. metaf.

1. nazaj da(ja)ti, vrniti (vračati), zopet (znova, spet) izročiti (izročati), zopet (znova, spet) preda(ja)ti, zopet (znova, spet) odda(ja)ti: Ambr. idr., Nilo copias suas refundere Plin. iun., refundere, quod accepit Icti., impensas invicem Icti.

2. obilno razli(va)ti = razsipati (razsipavati), zapraviti (zapravljati), (po)tratiti: Cl.

3. (s poudarjeno predpono re) odkloniti (odklanjati), zavrniti (zavračati), zavreči (zametati), ne vzeti (ne jemati): serta Cl.

4. nazaj zagnati (zaganjati): laterique (sc. scopuli) illisa refunditur alga V. — Od tod adv. (iz pt. pf. refūsus) refūsē bogato, obilno, izdatno: humus refusius egesta Col. precej rahla.

rentrer [rɑ̃tre] verbe intransitif vrniti se, vračati se, iti (domov); iti noter; (zopet) vstopiti; théâtre zopet nastopiti; spadati (dans k); uskočiti se (tkanina); dotekati (denar); zaleteti sev (avto); verbe transitif spraviti, prinesti (domov); zadržati, potlačiti (solze); vdeti (nit)

rentrer son argent dobiti nazaj svoj denar
rentrer le bétail gnati živino domov (s paše)
rentrer chez soi iti, vrniti se domov
les classes rentrent šola se zopet začenja
rentrer dans sa coquille previdno se umakniti iz riskantnega položaja; utihniti, molčati zaradi groženj
rentrer en correspondance avec quelqu'un zopet si s kom dopisovati
faire rentrer l'argent izterjati denar
faire rentrer quelque chose dans la tête vbiti v glavo
rentrer dans la danse (figuré) vrniti se k stari dejavnosti, k stari zadevi
rentrer dans ses droits priti zopet do svojih pravic
rentrer en fonction zopet nastopiti funkcijo, službo
rentrer dans ses frais priti na svoj račun
rentrer ses grif (figuré) postati manj bojevit
rentrer en fureur zopet pobesneti
rentrer une jupe skrajšati krilo
rentrer sa colère, ses larmes požreti jezo, zadrževati solze
rentrer dans les bonnes grâces de quelqu'un priti zopet v milost pri kom
rentrer la récolte spraviti pridelek, letino (pod streho)
rentrer dans son bon sens priti spet k pameti, spametovati se
il a voulu lui rentrer dedans (familier) hotel je planiti nanj
rentrer en soi-même iti vase
cela rentre dans vos préoccupations to je vaša skrb
rentrer dans le sufet, dans la question vrniti se k témi, k vprašanju
les jambes me rentrent dans le corps strašansko sem truden
vouloir rentrer sous terre hoteti se udreti v zemljo (od sramu)
rentrer sa voiture au garage spraviti avto v garažo

répandre* [repɑ̃drə] verbe transitif razliti, izliti, razsuti, raztresti, razsipati; točiti (sulze); širiti, razširjati, propagirati; (raz)dajati; pokazati

se répandre (raz)širiti se, razliti sé; krožiti
répandre son âme, son cœur razkriti svoje dušo, svoje srce
répandre de l'eau sur la table razliti vodo po mizi
répandre les larmes, le sang točiti solze, prelivati kri
répandre une odeur širiti vonj, duh
répandre la panique, une nouvelle, un bruit širiti paniko, novico, govorico
cette nouvelle s'est répandue comme une traînée de poudre ta novica se je razširila kot blisk
se répandre en menaces, en louanges izteči mnogo groženj, pohval
se répandre dons le monde imeti mnogo poznanstev

repentir [rəpɑ̃tir] masculin kes, kesanje; obžalovanje; typographie avtorska korektura; (slikarstvo) sprememba, popravek med slikanjem (slike)

verser des larmes de repentir točiti solze kesanja

repress [riprés] prehodni glagol
zatreti, potlačiti, zadušiti, preprečiti, obvladati (upor, vstajo); zadržati, zaustaviti; (u)krotiti, (o)brzdati, zatajiti (čustva)

to repress a bleeding medicina ustaviti krvavitev
this child cannot be repressed tega otroka ni moč krotiti
to repress tears zadrževati solze

retener* (glej tener) ob-, pri-, zadržati; shraniti; aretirati, prijeti, zapreti

retener el aliento sapo zadržati
retener sus lágrimas zadrževati solze
retener en la memoria v spominu obdržati, zapomniti si
retener en su poder pri sebi obdržati
ha sido retenido en la escuela po pouku je moral ostati v šoli (je bil zaprt)

retenir* [rətnir] verbe transitif zadrž(ev)ati, pridržati; ne izpustiti iz rok, brzdati (jezo); pomiriti (osebo); obdržati v spominu, zapomniti si; rezervirati (si); commerce odtegniti (sur od); juridique izjaviti se za pristojnega; verbe intransitif, familier zadrževati naravno potrebo

se retenir obdržati se, obstati, oprijeti se (à za); obvladati se, zadržati se
je ne vous retiens pas ne zadržujem vas, pojdite, če hočete
je retiens difficilement les dates datume si težkó zapomnim
retenez bien ceci dobro si to zapomnite!
je le retiendrai zapomnil si ga bom!
retenir l'attention, le regard pritegniti pozornost, pogled nase
retenir ses cheveux par un ruban pritrditi si lase s trakom
retenir sa langue brzdati svoj jezik
retenir au lit (figuré) prikleniti na posteljo
retenir ses larmes, sa colère zadrževati solze, požreti jezo
retenir une place, une chambre rezervirati sedež, sobo
retenir quelqu'un comme otage (ob)držati koga kot talca
retenir son souffle, son haleine zadržati (trenutno) dih, sapo
je ne sais ce qui me retient ne vem, kaj me pri tem ovira, drži nazaj
retenir telle somme pour la Sécurité sociale, pour la retraite odtegniti neko vsoto za socialno zavarovanje, za pokojnino
bien qu'il soit un bon skieur, il avait du mal à se retenir dans la descente čeprav je dober smučar, se je le s težavo obdržal na nogah pri spustu
elle se retient pour ne pas pleurer ona zadržuje jok, solze

retenu, e [rətnü] adjectif zadržan; diskreten; rezerviran

larmes féminin pluriel retenues zadržane solze
place féminin retenue rezerviran sedež, prostor

re-tineō -ēre -tinuī -tentum (re in tenēre)

1. zadrž(ev)ati (zadržavati), pridrž(ev)ati (pridržavati), ustaviti (ustavljati), zaustaviti (zaustavljati), (trdno) prije(ma)ti, (trdno) držati, ne pustiti (puščati) od sebe: Ter., S., L., Sen. ph., Plin. iun. idr., quid nunc me retines? concilium dimittit, Liscum retinet C., hominem summa vi retinere coepit Ci., navicularios retinere Ci. prijeti, ujeti, retentā utrāque nave C., tempestate retineri C., aegre (= non) sunt retenti, quin … C. komaj so se dali (niso se dali) zadržati, lacrimas retinere O. tajiti (prikrivati, skrivati) solze, verba volare retenta O. od boli zadržane; occ. obdržati: Pl., Eutr. idr., quos nummos acceperat, retinuit omnes Ci., ferrum in vulnere N., tertiam partem armorum in oppido C.

2. (za)držati (zadrževati), pridrž(ev)ati (pridržavati), (o)hraniti (ohranjati), (ob)držati, udržati, ne pustiti (puščati), ne opustiti (opuščati), ne izpustiti (izpuščati) česa, ne izogniti (izogibati) se česa, čemu: H., Plin. iun. idr., arcum manu Ci., Graecos sub sua (Galliam in populi Ci.) retinere potestate N., oppidum retinere C., Aegyptum, Moesiam Cu., Eutr., arces Cat.; metaf.: Graeciae principatum retinere Cu., potestatem bonitate N., amicos observantiā, rem parsimoniā Ci., paululum etiam spirans ferociamque animi, quam habuerat vivos, in voltu retinens S., fidem in amicitia Ci., virtutis memoriam, Milonis memoriam Ci.; obratno: aliquid in memoriā N. (o)hraniti (ohranjati) v spominu, ne pozabiti (pozabljati), aliquid memoriā Ci., animos sociorum in fide L.; pregnantno: aliquem in officio Ci. ohraniti (ohranjati) si zvestega; occ.
a) obdržati kot pravilo, zakon; z ut ali ne in cj.: Q., vehementer id retinebatur (strogo so se držali tega, strogo so gledali na to … ), populi comitia ne essent rata, nisi … Ci.
b) (o)hraniti (ohranjati) v spominu, spominjati se: Gell.; z ACI: Ulp.

3. metaf. zadrž(ev)ati (zadržavati) = (o)brzdati, (u)krotiti, v strahu imeti (držati), ostro (trdo) prijeti (držati) koga: gaudia nec retinet Rhoetus O., retenta crescit rabies O., liberos pudore, liberalitate, metu retinere Ter.
b) zabavati, zanimati koga kaj: ordo ipse annalium mediocriter nos retinet Ci., (sc. Picus) ore suo volucres vagas retinere solebat O. — Od tod adj. pt. pr. retinēns -entis (trdno) držeč se česa, zelo gledajoč na kaj, zelo upoštevajoč kaj, zelo marajoč za kaj: retinens sui iuris dignitatisque Ci., avitae nobilitatis T., antiqui moris T., Sallustius proprietatum in verbis retinentissimus Gell.

Opomba: Sinkop. cj. pf. retinerit: Luc.

rheum [ru:m] samostalnik
medicina, arhaično izločanje vode ali sluza itd. (npr. solz, sline, sluza); nahod, prehlad, katar

the rheums množina, pogovorno revmatične bolečine, revmatizem; poetično voda, solze

ritenere^*

A) v. tr. (pres. ritēngo)

1. zadrževati; zaustaviti, zaustavljati; brzdati, obvladovati:
ritenere la voglia di partire obrzdati željo po odhodu
ritenere le lacrime zadrževati solze

2. odbiti:
ritenere una percentuale odbiti odstotek

3. soditi, misliti

B) ➞ ritenersi v. rifl. (pres. mi ritēngo)

1. knjižno obrzdati se, zadržati se, obvladati se

2. imeti, šteti se za

rōs¹, rōris, m (indoev. baza *eres- teči (o tekočinah); prim. skr. árṣati (on) teče, rásaḥ sok, tekočina, rasā́ vlaga, mokrota, moča (morda gr. ἄψορρος nazaj tekoč, ἔρση rosa), lit. rasà, sl. rosa, lat. errō) rosa: O., Lucr., Col., Amm. idr., ros nocturnus C., ros cadit Plin., ros in tenera herba V.; pl. = rosne kaplje, rosa: Col., Plin., Sen. ph., Q., Lact. idr., gelidos rores Aurora remittit Ci. poet.

2. metaf.
a) vse, kar kaplja, mokrina, mokrota, moča, vlaga, tekočina, kaplja: Stat., Plin., Arn. idr., ros liquidus O. vrelčnica, voda iz vrelca (studenca), ros lympharum Lucr. ali liquoris Lucr. voda = spargens rore levi V., ros Lethaeus V. Letina voda, voda reke Leto (Leta), ros salis Lucr. = ros amarus V. ali stillans V. morska voda, ros Ionius Pr. = Jonsko morje, ros vivus O. tekoča voda, rores pluvii H. deževni oblaki, dež, ros vitalis Ci. poet. mleko iz seskov, e capillis ros cadit O. znoj, ros lacrimarum O. = stillabit (sc. ex oculis) rorem H. solze, spargit ungula rores sanguineos V. krvave kaplje, kri, ros Arabus O. ali Syrius Tib. balzam, mazilo iz mire.
b) bot. rōs marīnus ali kot ena beseda rōsmarīnus Col. idr.; tudi marīnus rōs Col., H. ali (pesn.) rōs maris O. in samo rōs V. (Georgica 2, 213), Plin. rastl. rožmarin (Rosmarinus officinalis Linn.); toda rōs marīnus Plin. je tudi neka druga rastl. (menda Cachrys libanotis Linn.).

rub away prehodni glagol
otreti, očistiti, izbrisati; obrabiti

she rubbed her tears away obrisala si je solze

salt² [sɔ:lt] pridevnik (saltly prislov)
slan; soljen, nasoljen, prežet s soljo; preplavljen s slano (zlasti morsko) vodo; rastoč v slani vodi
figurativno oster, jedek, hud, zasoljen, popopran (cena, šala)
arhaično pohoten, polten

salt beef nasoljena govedina
salt horse sleng nasoljeno meso (govedina)
salt junk sleng nasoljeno meso
salt tears figurativno grenke solze
salt water slana, morska voda