Franja

papir vse prenese frazem
(pregovor) ▸ a papír sok mindent elbír

poppy [pɔ́pi] samostalnik
botanika mak; makov sok

poppy seed makovo zrnje
corn (ali field) poppy divji mak, purpelica
poppy red rdeča barva maka
britanska angleščina Poppy Day spominski dan na konec I. svetovne vojne

pressūra -ae, f (premere)

1. stisk, pritisk, tlak: loci Sen. ph., per somnium gravedo atque pressura (= mora) Cael., palpebrarum Ap.

2. stiskanje, iztiska(va)nje, prešanje: Col., Plin.; meton. iztisnjeni (sprešani) sok: utque solet pariter totis se fundere signis Corycii pressura croci Lucan.

3. stiskanje (gnetenje, prerivanje, pritisk) ljudi, gneča, množica: propter coetus multitudinem, quae pressurae nimia densitate periclitaretur Ap.

4. tlak, padec, skok vode: aquarum Sen. ph., maior, levior Front.

5. pretrdno, predolgotrajno, nenaravno spanje: Cael.

6. metaf. stiska(nje), sila, pritisk, beda, nesreča, gorje, trpljenje, potrtost, pobitost, starejše hujava: Eccl. (tudi v pl.).

preveč še s kruhom ni dobro frazem
(pregovor) ▸ jóból is megárt a sok

quilo moški spol mlečni sok, mleček; želodčni sok

sudar (ali echar) el quilo izmučiti se, utruditi se

racēmus -ī, m (pravzaprav „kopasto nagneteno plodovje“; domnevno predindoev. sredozemska beseda; starejše razlage jo povezujejo s skr. rāsiḥ kup, množica, gr. ῥάξ, ῥώξ, gen. ῥαγός grozd, jagoda)

1. (grozdova) pentlja, (grozdni) pecelj: fert uva racemos V., lentis uva racemis Ps.-V. (Copa), dependent racemis ut uvae … Plin.

2. sinekdoha (vinska) jagoda in ves grozd: H., Pr., lecti de vite racemi I.; tudi o viniki: raris labrusca racemis V.; o bršljanu: Plin.

3. meton. grozdni (vinski) sok, maščina, vino ali mošt: mixta (sc. aqua) nullis racemis O.

raisiné [rɛzine] masculin koncentriran grozdni sok; populaire, vieilli kri

Rettichsaft, der, redkvin sok

ribezljevec -vca m sok od ribiza, od ribizle

Ribiselsaft, der, ribezov sok

tresla se je gora, rodila se je miš frazem
(pregovor) ▸ Sok hűhó semmiért., A hegyek vajúdtak, és egeret szültek.

saccharon -ī, n (tuj. σάκχαρον) sladkorni sok, cedeč se iz bambusa: PLIN. – Vulg. soobl. succarum -ī, n: VEG.

saften iztiskati sok; delati sok

Saftpresse, die, stiskalnica za sok; ožemalnik (za limone)

sap¹ [sæp]

1. samostalnik
botanika rastlinski, drevesni sok; beljava (v lesu); mlada letnica; mozeg, mezga
figurativno življenjski sok, kri, moč

the sap of youth mladostna življenjska moč (sila); ameriško, sleng bedak, tepček; novinec, zelenec

2. prehodni glagol
izsesati, izmozgati, izčrpati, spodkopati zdravje, življenjsko moč; odstraniti beljavo (z mladega stebla)
ameriško, sleng pretepsti, premikastiti

sapa -ae, f (prim. stvnem. saf = nem. Saft) vkuhani, zgoščeni mošt, moštni sok, moštni sirup: COL., MART., P. F. idr., sapam appellabant, quod de musto ad mediam partem decoxerant VARR. AP. NON., potare purpuream sapam O., nam siraeum, quod alii hepsema, nostri sapam appellant, ingeni, non naturae, opus est musto usque ad tertiam mensurae decocto PLIN.

satyrion -iī, n (tuj. σατύριον) satírion

1. bot. vrsta orhideje z afrodiziakalnim učinkom, starejše sl. dišeča mošnjica, cepêtec: PLIN., CAEL.

2. iz orhideje pripravljeni afrodizíak, cepetčev sok: satyrion bibisse PETR.

sēpia -ae, f (tuj. σηπία)

1. sipa: PL., CI., COL., PLIN. (ki piše saepia).

2. meton. črni sipin sok, sipino črnilo kot črnilo, tinta za pisanje: PERS., AUS.

siraeum -ī, n (tuj. σίραιον) = sapa -ae, f vkuhani, zgoščeni mošt, moštni sok, moštni sirup: nam siraeum, quod alii hepsema, nostri sapam appellant, ingeni, non naturae, opus est musto usque ad tertiam mensurae decocto Plin.

sirop [siro] masculin sirup, gost sladek (sadni) sok, gosta sladkorna raztopina

sirop de framboise malinovec
sirop de groseille ribezov sok
sirop contre la toux sirup proti kašlju
sirop de grenouille (humour) voda