Franja

prijátelj friend; (tovariš) pal; (ljubitelj) amateur; (dvorilec) admirer, lover

velik, intimen prijátelj great, intimate (ali bosom, close) friend
zvest prijátelj true (ali fast, staunch) friend
prijátelji na življenje in smrt sworn friends pl
dopisni prijátelj pen-friend, pogovorno pen pal
star prijátelj old friend, pogovorno crony, chum, (v nagovoru) old man, old chap, old boy
brez prijátelja friendless
dekletov prijátelj boyfriend
kot prijátelj as a friend
prijátelj ljudstva the people's friend
on je moj prijátelj he is a friend of mine, I am on friendly terms with him
sem njegov dober prijátelj I am a good (ali close) friend of his
smo veliki prijátelji pogovorno we're great pals (ali chums)
sta intimna, velika prijátelja (figurativno) they are as thick as thieves
sem prijátelj glasbe I am fond of music, I am a lover of music
on je prijátelj vina he likes wine, he is rather too fond of the bottle
vsak je najprej sebi prijátelj figurativno arhaično near is my shirt but nearer is my skin
govoriti kot prijátelj to speak as a friend
postala sta velika prijátelja they have become great friends
pridobiti si mnogo prijáteljev to make many friends
pes je človekov prijátelj the dog is the friend of man
prijátelja spoznaš v nesreči a friend in need is a friend indeed

prijáviti (-im) | prijávljati (-am)

A) perf., imperf.

1. dichiarare, denunciare:
prijaviti tatvino denunciare un furto
prijaviti dohodek denunciare, dichiarare il reddito

2. (sporočiti, sporočati glede na predpise) notificare, denunciare:
prijaviti rojstvo, smrt denunciare la nascita, il decesso

B) prijáviti se (-im se) | prijávljati se (-am se) perf., imperf. refl. presentarsi, iscriversi:
prijaviti se na natečaj presentarsi a un concorso, iscriversi a un concorso
prijaviti se na izpit iscriversi all'esame
prijaviti se v vojsko arruolarsi

pripravljen (-a, -o)

1. bereit (na auf), na izpit, dokumentacija ipd.: vorbereitet (na auf, za für) (dobro wohlvorbereitet); -bereit (za obratovanje betriebsbereit, za obratovanje/delovanje/ukrepanje einsatzbereit, dienstbereit, za pogajanja verhandlungsbereit, na kompromise [kompromißbereit] kompromissbereit, na obrambo wehrbereit, na odhod reisebereit, abmarschbereit, na parjenje živalstvo, zoologija paarungsbereit, na skok šport sprungbereit, na smrt todbereit, na vojno kriegsbereit, na žrtve opferbereit, za boj kampfbereit, gefechtsbereit, za koncesije konzessionsbereit, hilfsbereit, tvegati risikobereit, za odhod abfahrtbereit, abfahrbereit, za diskusijo diskussionsbereit, za pogovor/pogovore gesprächsbereit, za pohod marschbereit, za polet flugbereit, za sporazumevanje verständigungsbereit, za strel [schußbereit] schussbereit, feuerbereit, za šivanje nadelfertig, za start šport startbereit, za vožnjo fahrtbereit, fahrbereit)

2. (gotov) fertig; hrana: löffelfertig, zelenjava ipd. za kuhanje: küchenfertig, kochfertig, hitro: das Schnellgericht, Fertiggericht; -fertig (za uporabo gebrauchsfertig, za jadranje segelfertig, za akcijo einsatzfertig, za litje gießfertig, za montažo montagefertig, za obratovanje betriebsfertig, za oddajo na pošti postfertig, za odhod reisefertig, za odpremo/odpošiljanje versandfertig, za pečenje bratfertig, za stavljenje satzfertig, za tisk druckfertig, za uporabo streichfertig, za vgraditev/montažo einbaufertig)

3. -klar (na start šport, letalstvo startklar, za bitko pomorstvo gefechtsklar, za plovbo pomorstvo seeklar, za polet letalstvo flugklar, za plovbo/vzlet/akcijo einsatzklar)

4. v primerni obliki: -fähig (za tisk druckfähig, za obratovanje betriebsfähig, za uporabo einsatzfähig)

5. (zrel) -reif (za odločanje entscheidungsreif, za gradnjo baureif, za tisk druckreif, za vgraditev einbaureif)

6. (primeren) -gerecht (za računalniško obdelavo computergerecht)

7. (voljan, duševno pripravljen) willig, -willig (na zdravljenje zasvojenosti entziehungswillig, plačati zahlungswillig, pomagati hilfswillig), -freudig (za tveganja risikofreudig)
|
biti pripravljenen bereit sein, vorbereitet sein, bereitstehen, sich bereit halten, za boj: unter Waffen stehen, in Bereitschaft sein, na kaj slabega: [gefaßt] gefasst sein auf (na vse aufs Letzte [gefaßt] gefasst sein), na odhod: auf dem Sprung sitzen, in den Startlöchern sitzen
imeti pripravljenno bereithalten, in Bereitschaft haben, bereit haben, na zalogi: vorrätig halten, parat haben
Pozor, pripravljeni, zdaj! Achtung, fertig, los!

priprávljen ready; prepared

na vse priprávljen (figurativno) equal to any emergency
priprávljen za odhod na morje, za izplutje ready for sea
priprávljen na smrt ready for death
večerja je priprávljena dinner is ready
on je hitro priprávljen za hudobijo he is always ready for mischief
ti si kar hitro priprávljen za kritiziranje drugih you are too ready to criticize others
priprávljen sem, da grem (za odhod) I am ready to go
on ima hitro priprávljen izgovor he is ready with excuses
priprávljeni, pozor, zdaj! šport ready, steady, go!

pritira|ti (-m) treiben, getrieben haben (v smrt in den Tod, do vrhunca an die Spitze)

sam¹ (-a, -o) (osebno)

1. selbst, selber
jaz/ti/on/ona/ ono … sam/sama/samo ich/du/er/sie/es … selbst
sam oštir/oštir sam der Wirt selbst
sam pa selbst, seinerseits (voznica sama pa je nepoškodovana die Fahrerin selbst/ihrerseits blieb unverletzt)
na kraju samem an Ort und Stelle
od samega začetka von Anfang an
izgledati: kot smrt sama (aussehen) wie der leibhaftige Tod

2. osebni zaimek: ich/du … (selbst) (sam pa sem menil ich aber war der Meinung/ich selbst aber war der Meinung)

3. (lastnoročno) selbst … (ki ga je kdo naredil/skuhal/vložil/spletel/sešil sam [selbstgemacht] selbst gemacht/selbst gekocht/ selbst eingelegt/[selbstgestrickt] selbst gestrickt/selbst genäht)
naredi sam! mach es selbst!

4.
samega sebe sich selbst (ich mich, du dich, er sich …)
samemu sebi/sam sebi sich selbst (ich mir, du dir, er sich …)
sam sebe sich selbst (ich mich, du dich, er sich …); (škodovati samemu sebi sich selbst schaden, prekositi samega sebe sich selbst übertreffen, ostati zvest samemu sebi sich selber treu bleiben, prepustiti samemu sebi sich selbst überlassen)
sam sebi namen der Selbstzweck
… samega sebe die eigene Person, Selbst-
(analiza die Selbstanalyse, najdenje die Selbstfindung, odkrivanje die Selbsterfahrung, osvobajanje die Selbstbefreiung, precenjevanje die Selbstüberschätzung, presoja die Selbsteinschätzung, sovraštvo do der [Selbsthaß] Selbsthass, trpinčenje die Selbstquälerei, varanje der Selbstbetrug, zaničevanje die Selbstverachtung)
zavedanje samega sebe das [Ichbewußtsein] Ichbewusstsein
dvom o samem sebi der Selbstzweifel
obup nad samim seboj die Selbstaufgabe
poskus na samem sebi medicina der Selbstversuch
smiljenje samemu sebi die Selbstbemitleidung
figurativno sam sebi ni več podoben er ist nicht mehr er selbst

5.
sam od sebe von selbst, aus freien Stücken
sam na sebi/sam ob sebi an und für sich
sam zase für sich, živeti: zurückgezogen

6.
sam svoj sein eigener (gospod sein eigener Herr, mojster sein eigener Meister), unabhängig

sejáti¹ (séjem) imperf.

1. agr. seminare; ekst. spargere, lanciare:
sejati pšenico seminare il grano
sejati in saditi seminare e piantare
pren. letalo je sejalo bombe l'aereo lanciava le bombe
krogle so sejale smrt le pallottole seminavano morte

2. pren. seminare, diffondere, suscitare:
sejati razdor, sovraštvo, sum seminare discordia, odio, sospetto
sejati laži diffondere menzogne

3. vagliare, setacciare:
sejati moko setacciare la farina
PREGOVORI:
kdor seje veter, bo žel vihar chi semina vento raccoglie tempesta

sevanj|e [é] srednji spol (-a …) fizika die Strahlung (beta Betastrahlung, gama Gammastrahlung, ionizirajoče ionisierende Strahlung, jedrsko Kernstrahlung, korpuskularno Korpuskularstrahlung, Teilchenstrahlung, radioaktivno radioaktive Strahlung, rentgensko Röntgenstrahlung, sestavljeno Mischstrahlung, termično thermische Strahlung, toplotno Wärmestrahlung, ultravijolično Ultraviolettstrahlung, zavorno Bremsstrahlung); die Radiation, die Strahleneinwirkung; iz česa: die Abstrahlung
sončno sevanje die Sonneneinstrahlung
zemeljsko sevanje Erdstrahlen množina
detektor ionizirajočega sevanja das [Strahlungsmeßgerät] Strahlungsmessgerät
doza sevanja die Strahlendosis, ob obsevanju: Bestrahlungsdosis
Kirchhoffov zakon sevanja Kirchhoffsches Strahlungsgesetz
moč sevanja die Strahlungsleistung
obolenje zaradi sevanja medicina die Strahlenkrankheit
okvara zaradi sevanja medicina der Strahlenschaden
oseba, ki je umrla zaradi sevanja der / die Strahlentote
smrt zaradi sevanja der Strahlentod
učinkovanje/učinek sevanja die Strahlenwirkung
vir sevanja die Strahlenquelle
zakon sevanja das Strahlungsgesetz
varstvo/zaščita pred sevanjem der Strahlenschutz, Strahlungsschutz
stena za zaščito pred sevanjem die Strahlenschutzmauer
izpostaviti radioaktivnemu sevanju (etwas) verstrahlen
občutljiv za sevanje strahlensensibel

sigúren (varen) seguro ; (zavarovan) asegurado ; (gotov, zanesljiv) cierto, fidedigno

sigurna eksistenca existencia f asegurada
siguren korak paso m firme
sigurna podlaga base f sólida
sigurna roka mano f segura
sigurna smrt muerte f cierta
on ima siguren nastop (él) tiene aplomo

slútiti presentir; barruntar; entrever

dati kaj slutiti dejar entrever a/c
slutiti svojo bližnjo smrt presentir su muerte próxima

sneg¹ [é] moški spol (-a, ni množine) der Schnee (drseči Gleitschnee, globoki Tiefschnee, gnili Faulschnee, kompaktni/sprijeti/strnjeni/utrjeni/vezani Festschnee, Kompaktschnee, lepljivi/lepki Pappschnee, mehki Weichschnee, mrzli Kaltschnee, nabiti/naphani Packschnee, Pressschnee, nesprijeti/rahli/sipki Lockerschnee, novi/novozapadli Neuschnee, plovni/tekoči Schwimmschnee, puhasti Wildschnee, rdeči Blutschnee, spomladanski Frühjahrsschnee, Frühlingsschnee, Sulzschnee, stari Altschnee, suhi Trockenschnee, vlažni/južni Feuchtschnee, Nassschnee, živi Triebschnee)
nakodrani sneg Windrippen množina, Windrippeln množina, Schneerippeln množina
živi sneg (vejavica) die Schneedrift, (nizka vejavica) das Schneefegen, (visoka vejavica) das Schneetreiben
… snega Schnee- (pritisk der Schneedruck, gostota die Schneedichte, krpa/zaplata der Schneefleck, plastovitost die Schneeschichtung, teža/breme die Schneelast, osipanje die Schnee-Entladung, polzenje das Schneekriechen, prestrezanje/zadrževanje der Schneerückhalt, sposobnost zadrževanja das Schneerückhaltevermögen)
plaz … snega die -schneelawine (drsečega Gleitschneelawine, kložastega Schneebrettlawine, mokrega Nassschneelawine, novega Neuschneelawine, sprijetega Festschneelawine, Kompaktschneelawine, suhega Trockenschneelawine)
… za sneg Schnee-
(očala die Schneebrille, lopata die Schneeschaufel)
stari sneg Altschnee, alter Schnee
svež sneg junger Schnee, Neuschnee
sneg, ki ga prenaša veter gewehter Schnee
sneg do nižin Schnee bis in die Tallagen hinein
lopata za sneg die Schneeschippe, der Schneeschieber
kup snega der Schneeberg
kidanje snega das Schneeschippen, Schneeschaufeln, Schneeräumen
ločnica večnega snega die Schneegrenze
plast snega die Schneeschicht
plug za pluženje snega der Schneepflug
dež pomešan s snegom der Schneeregen
veliko snega große Schneemengen
višina snega die Schneehöhe
čistiti/plužiti sneg (den Schnee) räumen, die Straße räumen
kjer je vedno dovolj snega schneesicher
spolzek zaradi snega schneeglatt
z malo snega schneearm
z veliko snega schneereich
ki se upogiba pod snegom schneebeladen
pokrit s snegom schneebedeckt
odrezan zaradi snega eingeschneit
prekriti s snegom einschneien
smrt v snegu der weiße Tod
figurativno lanski sneg Schnee von gestern

sovraži|ti (-m)

1. hassen, verabscheuen, [Haß] Hass haben gegen/auf
na smrt sovražiti hassen bis in den Tod/wie die Pest
iz dna duše sovražiti aus tiefster Seele hassen
kdor sovraži der Hasser

2. (mrziti) [verhaßt] verhasst sein (sovražim neiskrenost die Unaufrichtigkeit ist mir [verhaßt] verhasst); verabscheuen, hassen
sovražim to, da moram … es ist mir [verhaßt] verhasst, … zu müssen/ich hasse es, … zu müssen; (lagati es ist mir [verhaßt] verhasst, lügen zu müssen, zgodaj vstajati ich hasse es, früh aufstehen zu müssen)

srcé heart; figurativno (jedro) pith, core, marrow

od srca from one's heart
brez srca heartless, cruel, hardhearted, unfeeling
v srcu at heart
na dnu mojega srca in my heart of hearts
z grenkobo v srcu with bitterness in one's heart
s težkim (lahkim) srcem (figurativno) with a heavy (light) heart
iz vsega srca with all my heart and soul
dobrega srca kindhearted
drag mojemu srcu dear to my heart
bolan na srcu (figurativno) heartsick
srcé trgajoč heartbreaking, heartrending
srcé Jezusovo religija Sacred Heart
rdeče srcé (lesna bolezen) false heartwood
napaka na srcu heart disease
razširjenje srca dilatation of the heart
sredstvo za krepitev srca cordial, heart stimulant, ZDA cardiac
zlato srcé (figurativno) a generous (ali a kind) heart
bítje srcá heartbeat
trdega srca hardhearted
bolan na srcu ill with a heart condition
srcé bije, močno tolče the heart pulsates, throbs
srcé me boli I am heartsick (ali heartsore), I am sick at heart, my heart aches, it grieves my heart
srcé mi močno bíje my heart is pounding (ali is thumping)
lahkó mi je pri srcu I am light at heart
biti bolan na srcu to be heartsick
to mi je na srcu this is close to my heart
to mi ni pri srcu (figurativno) it does not appeal to me
imeti nekaj na srcu (figurativno) to have something on one's mind
nimam srca, da bi to napravil I haven't got the heart to do it
ne jemlji si tega preveč k srcu! don't take it too hard!, don't worry about it!
to gre človeku do srca (figurativno)
to človeku trga srcé this is heartrending
srcé mi krvavi (mi je krvavelo) my heart is bleeding (bled)
kar ima na srcu, ima na jeziku he wears his heart on his sleeve
srcé mi ne da, da bi to storil I do it with a bad grace, I cannot bring myself to do it
to mi je zelo pri srcu I have set my heart upon it
odvaliti komu kamen od srca (figurativno) to take a load off someone's mind
kamen se mi je odvalil od srca I feel a weight off my mind, a weight has been lifted from my mind
on osvaja ženska srca he is a ladykiller
omehčati najtrše srcé to touch the stoniest of hearts
srcé mi je padlo v hlače (figurativno) my heart sank into my shoes, I got cold feet, my heart failed me
položiti komu kaj na srcé to lay something to someone's heart
pomilujem vas iz dna srca I pity you from the bottom of my heart
olajšati si srcé to unbosom oneself
srcé bi mi póčilo I would die of a broken heart
srcé mi poskakuje od veselja ob tem it makes my heart thrill
to prija mojemu srcu it does my heart good
pridobiti si srca vseh to win the hearts of all
k srcu mu je prirasla (figurativno) he became very fond of her
razveseliti komu srcé to warm the cockles of someone's heart
od srca se smejati to laugh heartily
kolikor ti (le) srcé poželi! to your heart's content!
srcé se mi stiska I feel pangs (anguish)
iti komu k srcu to go to someone's heart, to make someone's heart thrill
srcé se mi trga it breaks my heart, I find it heartrending
človeku se srcé trga (ob tem) it's heartbreaking (ali heartrending)
vzeti si kaj k srcu to take something to heart
preveč si je to vzel k srcu he took it too much to heart
zelo sem si k srcu vzel njegovo smrt I was deeply affected by his death, I found his death a terrible blow
to mi teži srcé it presses (ali weighs heavily) upon my mind
strl ji je srcé (figurativno) he broke her heart
srcé mu je poskočilo (figurativno) his heart leapt
srcé me je zabolelo I was heartstricken
od vsega srca želeti kaj to set one's heart on something

storíti faire, produire, exécuter, accomplir, réaliser; causer, provoquer ; (napako) commettre ; (povreči, o živali) mettre bas

storiti komu dobroto faire du bien à quelqu'un
greh storiti commettre un péché
storiti svojo dolžnost faire son devoir
storiti komu silo faire violence à quelqu'un, user de violence envers quelqu'un, (ženski) violenter, violer (une femme)
storiti komu škodo porter préjudice à quelqu'un, faire tort, nuire à quelqu'un
kaj storiti? que faire?
kaj naj storim? que dois-je faire?, que voulezvous que je fasse?
storiti vse, kar je mogoče faire de son mieux, faire tout son possible
tu se ne da nič več storiti il n'y a plus rien à faire
smrt storiti mourir, périr, succomber
storjena obleka un habit tout fait (ali de confection)

stres [é] moški spol (-a …) der [Streß] Stress
povzročati stres stressen
brez stresa [streßfrei] stressfrei
nastal zaradi stresa [streßbedingt] stressbedingt
smrt zaradi stresa der [Streßtod] Stresstod
pod hudim stresom [streßgeplagt] stressgeplagt

takój at once, immediately, presently, instantly, instantaneously, on the instant; directly; on the spot; right away; then and there; straight away, straight off; forthwith; ZDA right off, right away

takój po večerji right after dinner
takój po prejemu naročila immediately (ali at once) upon receipt of the order
takój plačljiva anuiteta immediate annuity
ki stopi takoj v veljavo effective immediately
takój plačati to pay ready money, to pay cash, to pay on the nail
ne morem vam povedati (kar) takój I cannot tell you straight away (ali straight off)
takój bom govoril z njim I shall speak to him right away
smrt je nastopila takój death was instantaneous

tančíca (-e) f

1. tekst. velo;
rokavi iz tančice maniche di velo

2. obl. velo, veletta:
klobuk s tančico cappello con la veletta
poročna, žalna tančica velo nuziale (da sposa), velo nero

3. pren. velo:
tančica dima, megle un velo di fumo, di nebbia
zaviti v tančico skrivnosti stendere un velo di mistero
njena smrt je še vedno zavita v tančico skrivnosti la sua morte è tuttora avvolta nel mistero
pren. odgrinjati tančico s česa (razkrivati) svelare qcs.
ugotavljati stilne tančice besedila scoprire le sfumature stilistiche del testo

tékma šport match, contest, competition; (tekmovanje) emulation, rivalry, contention

tékma v boksanju boxing contest
nogometna tékma football match
odločilna tékma decider
prvenstvena tékma championship match
smučarska tékma skiing contest
telovadna tékma gymnastics meeting
veslaška tékma boat race, rowing race
tékma v oboroževanju arms race
neodločen rezultat tékme all square
udeležiti se tékme to take part in (ali to enter) a competition
surova tékma, tékma na življenje in smrt cutthroat competition

tímusen (-sna -o) adj. anat. timico:
timusna smrt morte timica

tírati pousser, presser, conduire, mener, inciter quelqu'un à faire quelque chose

tirati ljudi pri delu pousser les gens à travailler
tirati v skrajnost pousser à bout, pousser les choses à l'extrême
tirati v obup (v smrt) pousser au désespoir (à la mort)