Franja

percer [pɛrse] verbe transitif, verbe intransitif predreti (se), prebiti, prevrtati, preluknjati; prebosti; vdreti v; navrtati, odpreti (sod); figuré prizadeti, pretresti; presuniti, trgati (srcé); spregledati, dognati, priti do dna, razkriti; pojaviti se, pokazati se, priti na dan, pot si utreti (la foule v množici)

à percer les oreilles, le ciel, l'air oglušujoče
machine féminin à percer vrtalni stroj, vrtalo
maison féminin bien percée hiša z velikimi okni
percer d'une balle prestreliti
percer ses dents dobi(va)ti zobe
percer un pays napraviti ceste po deželi
percer à jour (un secret) odkriti (skrivnost)
l'abcès a percé tvor se je predrl
(figuré) les os lui percent la peau (on) je zelo mišav, suh
cœur percé d'une flèche s strelico predrto srce (simbol ljubezni)

poklícen (-cna -o) adj. professionale; di mestiere, del mestiere:
poklicna bolezen malattia professionale
poklicna dolžnost dovere professionale
poklicna skrivnost segreto professionale
poklicna šola scuola professionale, scuola d'avviamento
šport. poklicni jahač fantino
jur. poklicni sodnik giudice togato

poslóven (-vna -o) adj. d'affari, d'ufficio; commerciale; professionale; d'esercizio:
poslovno sodelovanje cooperazione commerciale, joint venture, cooperazione
poslovni stroški spese d'esercizio
poslovna skrivnost, tajnost segreto professionale
poslovni partner socio d'affari, partner d'affari
poslovni prostor ufficio, locale commerciale
poslovni ljudje uomini d'affari
poslovna dejavnost affari, business
angl. poslovno leto esercizio
poslovni dogovor, poslovno združenje pool
angl. poslovni soudeleženec cointeressato
poslovno potovanje viaggio di lavoro, viaggio d'affari

posvétiti pòsvētīm
I.
1. posvetiti: posvetiti crkvu, koga za svećenika: htedoše me posvetiti crkvi i dadoše me na školovanje, na nauke
2. darovati: posvetiti žrtvu bogovima
3. posvetiti: posvetiti knjigu prijatelju; sav svoj život posvetio sam radu na zbliženju naših naroda; posvetiti koga u tajnu razodeti komu skrivnost
4. posvetničiti: posvetiti koga
5. posvetiti pažnju čemu, komu posvetiti pozornost čemu, komu
II. posvetiti se
1. posvetiti se: posvetiti se nauci
2. posvetničiti se, postati svetnik: naumio sam bio savršeno da se posvetim
3. posvetile ti se riječi, reči naj te bog usliši; posvetila ti se ruka blagoslovljena bodi tvoja roka; ko se ne osveti, taj se ne posveti kdor se (z enako mero) ne maščuje za krivico, ne bo zveličan

preguntar vprašati, izpraš(ev)ati, zasliševati

eso no se pregunta po tem se ne vprašuje, to je skrivnost
quíen pregunta, no yerra kdor sprašuje, daleč pride
le preguntó por su nombre vprašal ga je za njegovo ime
¿ha preguntado alg. por mi? je kdo vprašal zame?

prō-do -ere -didī -ditum (prō in dare)

I. „dalje, naprej da(ja)ti“

1. nadaljevati, podaljš(ev)ati: vitam Pl., genus a sanguine Teucri prodere V. razmnožiti.

2. preložiti (prelagati), odložiti (odlagati): diem Ca. ap. Fest., porro diem Luc. Ap. Non., diem nuptiis Ter.

3. izročiti (izročati), zapustiti (zapuščati), predati (predajati): auspicia suis posteris prodiderunt Ci., ius imaginis ad memoriam … prodendae Ci., regnum a Tantalo proditum Ci.

4. ustno ali pis(me)no izročiti (izročati), v ustni ali pisni obliki zapustiti (zapuščati):
a) de Magonis interitu duplex memoria prodita est N. se je ohranilo dvojno poročilo, sta se ohranili dve verziji zgodbe, locus prodit memoriam C. ohranja (širi, varuje) spomin, prodere exercitus memoriam C., multos deerasse memoria prodidit Col. ohranilo se je izročilo, da …
b) memoriā proditum est po izročilu je ohranjeno (je ohranjena bajka, (po)vest), izročilo pravi (navaja), pripoveduje se, zapisano je: quos natos in insula ipsi memoria proditum dicunt C. ustno sporočeno, po ustnem izročilu, quod est memoria proditum ac litteris Ci. ustno in pis(me)no izročeno, ohranjeno v ustnem in pisnem izročilu.
c) memoriae prodere spominu izročiti (izročati) = (pis(me)no) sporočiti, (s)poročati, navajati: sermonem eius Ci., belli gesta multi memoriae prodiderunt N. so sporočili, so prenesli v izročilo, poročajo, pripovedujejo; z ACI: Ci., idem ossa eius clam ab amicis esse sepulta memoriae prodidit N.; memoriae proditur z ACI: L., T. —

II.

1. iz ali od sebe da(ja)ti: Val. Fl., Suet. idr., anima extra prodita Lucr. izdihnjena, alto suspiria prodere (inačica: ducere) pectore O. globoko (za)vzdihniti (vzdihovati), Medusae squalentia ora O. pokazati, prodere (inačica: edere) cum baccis fetum olivae O. pognati (poganjati), fumoso condita vina cado O. prinesti, exemplum Ci., L., T., Vell. drugim da(ja)ti zgled, drugim biti za zgled; occ. (po)roditi: inclute parvā prodite patriā Acc. ap. Ap., eadem domo et gente proditi Icti.

2. da(ja)ti na ogled, postaviti na videz (videlo), da(ja)ti na znanje, da(ja)ti v javnost, razglasiti (razglašati), objaviti (objavljati), sporočiti (sporočati), pojasniti (pojasnjevati), obvestiti (obveščati), reči, praviti, povedati, govoriti, pripovedovati: Varr., Plin., Plin. iun. idr., decretum Ci., multitudini produnt, quae ex ussu esse iudicaverunt C., in reo perniciosum exemplum prodere C. obtoženca hudo kaznovati drugim v strah (v svarilen zgled), haec litteris (pis(me)no) nobis prodiderunt Ci., quae scriptores Graeciae prodiderunt Ci., utrumque auctores prodiderunt T., illud pervelim falso proditum esse L., prodere ritum piandi fulminis O., de eo N., sicut proditur L.; z ACI: T.; proditur z NCI: Iust.; occ. proglasiti (proglašati), razglasiti (razglašati), imenovati, izvoliti za koga, kaj: flaminem Ci., interregem L., dictatores Icti.

3. (kako skrivnost) povedati, razode(va)ti, razkri(va)ti, odkri(va)ti, izda(ja)ti: Lucan., Sil., Suet. idr., arcana et secreta Cu., commissa H., homo enuntians commissa, prodens conscios Ci., crimen vultu O., gaudia prodens vultus H.; occ. izda(ja)ti koga, kaj, izneveriti (izneverjati) se komu, čemu, preda(ja)ti koga, kaj, (izdajalsko) izročiti (izročati), (izdajalsko) prepustiti (prepuščati) koga, kaj: is me deseruit ac prodidit Ci., causam populi deserere ac prodere Ci., aliquam proicere ac prodere ali prodere et proicere C., Ci., populos fidei suae commissos Cu., urbem, patriam, libertatem L., vitam et pecuniam Ter., anui filiam planissime Ter. na milost in nemilost, utilitatem communem Ci., caput et salutem alicuius Ci., fidem (besedo) S. ali officium Ci. prelomiti (dano) besedo (obljubo, zvestobo, dolžnost), alvum Pl. pokvariti (si) želodec, aquilam hostibus C., classem praedonibus Ci., prodita iudiciis fallacibus Lucr., prodere aliquem ad mortem V., commilitones ad caedem L., aliquem in omnes cruciatus L., proicere ac prodere ad inconsultam et improvidam pugnam legiones L. lahkomiselno izpostaviti bitki.

professionale agg.

1. poklicen, profesionalen:
dovere professionale poklicna dolžnost
malattia professionale poklicna bolezen
scuola professionale poklicna šola
segreto professionale poklicna skrivnost

2. strokoven

Promēthe͡us (tudi Promēthĕŭs) -ei in -eos, acc. -ea in -eum, voc. -e͡u, m (Προμηϑεύς) Prometêj, Japetov sin, Epimetejev brat, Devkalionov oče. Mitološko izročilo o njem pravi, da je delal ljudi iz gline; in ko je Zevs ljudi prikrajšal za ogenj, je v nebesih ali s Hefajstovega ognjišča ukradel iskro ognja in jo prinesel ljudem v steblu janeža, hkrati pa jih je učil raznih veščin in spretnosti, s katerimi so si izboljšali svoj primitivni način življenja. Menda naj bi vedel tudi za skrivnost o poroki Tetide; te pa ni hotel izdati Zevsu, ki se je hotel z njo poročiti. Kot kazen za vse to ga je dal Zevs prikleniti na skalo na Kavkazu, kjer mu je orel vsak dan izkljuval jetra, ta pa so mu vsako noč ponovno zrasla. Mitološko izročilo pravi, da je Prometeja rešil Herkul (Herakles), ki je tudi ustrelil orla: Ci., V., H. idr. — Od tod adj. Promēthēus 3 (Προμήϑειος) Prometêjev: iuga (= Kavkaz) Pr., creta Col. poet., scopuli Sen. tr., rupes Mart. Patron. Promēthiadēs ali (po drugih) Promēthīdēs -ae, m Prometiád, Prometíd = Prometejev sin Devkalion: O.

pronícati preníkati to trickle through; to ooze out

pronícati, preníkati na dan (figurativno) to leak out
resnica (skrivnost) je pronikla na dan the truth (the secret) has trickled out (has leaked out)

propalare v. tr. (pres. propalo) razširiti; raznesti, raznašati; razbobnati:
propalare un segreto razbobnati skrivnost

pulcinēlla m invar.

1. pulčinela (neapeljska maska):
finire come le nozze di pulcinella pren. končati se s pretepom
naso di pulcinella debel kljukast nos
segreto di pulcinella javna skrivnost

2. pren. vetrnjak, nestanoviten človek; pavliha, burkež

3.
pulcinella di mare zool. mormon, morska papiga (Fratercula actica)

razkríti découvrir, dévoiler, révéler, soulever le voile sur quelque chose, mettre au (grand) jour, divulguer

razkriti skrivnost éventer (ali dévoiler) un secret

razkríti descubrir; revelar; poner en evidencia

razkriti intrige descubrir intrigas
razkriti skrivnost revelar un secreto
razkriti se kot revelarse como

razodéti (-dénem) | razodévati (-am)

A) perf., imperf.

1. scoprire, svelare

2. rivelare, palesare, render noto, dichiarare:
razodeti skrivnost svelare un segreto
razodeti komu ljubezen fare una dichiarazione amorosa; dichiarare il proprio amore a qcn.
pren. razodeti komu svoje srce aprirsi, confidarsi con qcn.

3. pren. tradire:
njen pogled je razodeval ganjenost il suo sguardo tradiva la commozione

B) razodéti se (-dénem se) | razodévati se (-am se) perf., imperf. refl. svelarsi, rivelarsi, mostrarsi, manifestarsi; trasparire:
v njegovih delih so se do popolnosti razodeli ideali visoke renesanse nelle sue opere si mostrarono alla perfezione gli ideali dell'alto Rinascimento
rel. božja ljubezen se je razodela v učlovečenem sinu Jezusu K. l'amore divino si manifestò nel figlio Gesù fatto uomo

razréšiti (nalogo, problem) to solve; (službe) to discharge, to relieve, to dismiss

razréšiti koga dolžnosti to relieve someone of a duty
razréšiti skrivnost to solve a mystery
razréšiti koga službe, dolžnosti to relieve someone of his post, of his duties

razvédeti se to be learned; to come to light; to leak out; to become known

skrivnost se je razvedela the secret leaked out
včeraj se je razvedelo it was learned yesterday
stvar se je razvedela (news of) the matter got (ali leaked) out

razvozláti to untie (ali to undo) a knot, to unknot; to untie, to disentangle; to make out, to find out

skrivnost, uganko to unravel a mystery, a puzzle

razvozláti (-ám) | razvozlávati (-am) perf., imperf.

1. slegare, snodare, sciogliere il nodo; districare:
razvozlati klobčič districare il gomitolo

2. pren. (razrešiti, razreševati) risolvere, decifrare:
razvozlati problem risolvere un problema
razvozlati skrivnost, uganko risolvere, sciogliere l'enigma, l'indovinello
razvozlati pisavo decifrare la scrittura

rest⁴ [rest] neprehodni glagol
ostati, preostati, biti preostanek (of česa)

rest assured that I will do my best bodite prepričani, da bom storil vse, kar bo v moji moči
to rest with biti v rokah, biti odvisen od
it rests with you to decide vi odločite; vaša stvar je, da odločite
it does not rest with me to decide odločitev ni v mojih rokah
the affair rests a mystery zadeva (stvar) ostaja (je še naprej) skrivnost

rešíti to save, to rescue; (osvoboditi) to deliver; to redeem; (na morju) to salvage; (nalogo itd.) to solve

rešíti svojo čast to save (oziroma to vindicate) one's honour
rešíti si kožo (figurativno) to save one's skin
rešíti se (znebiti se) koga to get rid of someone
rešíti skrivnost, problem to solve a mystery, a problem
rešíti situacijo to retrieve the situation
rešíti uganko to solve (ali to work out, to puzzle out) a riddle
rešíti komu življenje to save someone's life
rešíti svoj ugled to save one's reputation
rešil sem ga bede I saved him from utter poverty
zdravnik upa, da ga bo rešil the doctor hopes to pull him through
rešili so ga, da ni utonil he was saved from drowning
rešíti si glavo (figurativno) to save one's bacon
rešíti se to save someone, to be saved (ali rescued, delivered), to come off unscathed, to get away with a whole skin
komaj, za las se rešíti to have a narrow escape, to escape by the skin of one's teeth
reši se, kdor se more! every man for himself!, run for your lives!