Franja

volumen -inis, n (volvere)

1. (le pesn.) ovinek, zavoj, krivina, zavinek, okljuk, vijuga, „rida“, serpentina, vrtinec, val, krog ipd.: serpens sinuosa volumina versat V., pars cetera (sc. anguium) pontum pone legit sinuatque immensa volumine terga V., subito duo sunt (sc. dracones) iunctoque volumine serpunt O., sinuetque (sc. equus) alterna volumina crurum V. in naj upogiba kriveč zdaj eno, zdaj drugo nogo, vinclorum immensa volumina versat V. mnogotero zapleteno jermenje, zvito jermenje, zviti jermeni (cesta), volumina fumi O., Lucan., Amm. vrtinci (valovi, sukljanje, vitje) dima, longo per multa volumina tractu aestuat unda Lucan. v silnem valovju, silno valujoč; occ. krožitev, kroženje, krožni tek: sideraque alta trahit celerique volumine torquet O., volumen caudarum Amm., saeculorum Aug.

2. metaf. spremenljivost, spreminjanje, sprememba: magna sortis humanae volumina Plin.

3. meton. papir(us)ov zvitek, zvitek papir(us)a, knjižni zvitek, knjiga, spis, volúmen ipd. (prim. umbilīcus): Vitr., Plin., Plin. iun., Dig. idr., explicet suum volumen illud, quod ei planum facere possum Erucium conscripsisse Ci., volumen plenum querelae Ci., plura in eo libro persecuti sumus, quem separatum de eo fecimus … quare studiosos Catonis ad illud volumen (spis) delegamus N., plura persequi magnitudo voluminis prohibet N. majhen (skromen) obseg, drobnost zvitka (knjižice), volumina selectarum epistularum Ci., annosa volumina vatum H., pontificum libri, volumina rerum H., bellum unico volumine expositum divisit in septem libros Suet., volumen publicum Amm. uradno sestavljeni zapisnik, gestorum volumen Amm. uradni spis, uradni zapis; occ. (kot del večjega spisa) knjiga, zvezek: Ci. ep., Cels., Col., Plin. idr., sedecim volumina epistularum (sc. Ciceronis) … ad Atticum missarum N., mutatae ter quinque volumina formae O. 15 knjig o spremembah = 15 (Ovidijevih) knjig Metamorfoz, sexto volumine perscripti Vitr., libri tres in sex volumina divisi Plin. iun.

začétek beginning; start; commencement; outset; origin; (pisma) opening

v začétku at (ali in) the beginning, initially, first, at the outset
od vsega začétka, od samega začétka from the very beginning, from the start
od začétka do konca from beginning to end, from start to finish, from first to last
za začétek for the present, to begin with
začétek in konec (figurativno) alpha and omega
dober začétek v življenju a good start in life
skromen začétek (figurativno) the thin end of the wedge
slab začétek, slab konec a bad beginning makes a bad ending
dober začétek je že pol zmage a good start (ali beginning) is half the battle, well begun is half done
to je začétek konca it is the beginning of the end
vsak začétek je težak the beginning is always hard, it is always hard to make a start
dober začétek je že pol opravljenega dela (figurativno) a good lather is half the shave

αἰδήμων 2 (αἰδέομαι) sramežljiv, skromen.

αἰδοῖος 3 (αἰδώς) ep. poet. 1. sramežljiv, boječ, blagonraven, bojazljiv, skromen, obziren. 2. častivreden, častitljiv, spoštovan.

αἰσχυντηλός 3 αἰσχυντηρός 3 sramežljiv, skromen, ponižen.

ἄ-τῡφος 2 brez prevzetnosti, neošaben, skromen, zmeren.

αὐτ-άρκης, αὔταρκες (αὐτός, ἀρκέω) ki sam sebi zadostuje, ki je sam s seboj zadovoljen, ki ne potrebuje tuje pomoči, samostalen, neodvisen, dovolj močan, πρός, εἴς τι; skromen, zmeren, z malim zadovoljen NT. – adv. αὐτάρκως; αὐταρκέστατα ζῆν prav zadovoljno živeti.

κόσμιος 3 (κόσμος) 1. adi. urejen, reden, olikan, spodoben, spodobnega vedenja; sramežljiv, pošten, zmeren, skromen, pokoren. 2. subst. τὸ κόσμιον dostojnost, spodobnost, čednost.

μετριάζω (μέτριος) sem zmeren, sem skromen, krotim se, ravnam zmerno.

ὄγκος², ὁ [Et. od sor. ἐνεγκεῖν] 1. kar se nosi, teža, breme NT, množica, obseg (prostornina). 2. a) ugled, dostojanstvo, sijaj, vzvišenost, ponos, oholost, prevzetnost, ošabnost, φρονήματος; b) nadutost, samozavest, οὐκ ὄγκου πλέως ponižen, skromen.

προσ-στέλλομαι med. dobro se primem; pt. pf. προσεσταλμένος 3: a) ki se dobro prijema, priležno ukrojen, tesen, napet; b) preprost, skromen, ponižen.

σπανιστός 3 (adi. verb. od σπανίζω) poet. pičel, boren, skromen.

σωφρονέω (σώφρων) 1. a) sem razumen, pameten, preudaren; b) sem pri zdravi pameti, trezen, zmeren, skromen, prav sodim o kom περί τοὺς θεούς. 2. ravnam (nastopam) pametno, vdam se, slušam, sem pokoren.

σωφρονητικός 3 razumen, preudaren, pameten; zmeren, skromen, τὸ σωφρονητικόν razumnost.

σώφρων 2, ep. σαό-φρων (σάος, φρονέω) pri zdravi pameti; 1. razumen, preudaren, pameten. 2. zmeren, skromen, spodoben, pošten, dostojen, pokoren.

ταπεινός 3 [Et. iz kor. tap, stiskati, tlačiti] 1. nizek, raven, plan. 2. o stanu: nizek, majhen, siromašen σχῆμα, neznaten, ταπεινὰ πράττω živim v skromnih razmerah. 3. a) o mišljenju: ponižen, vdan, skromen, zmeren, pokoren; b) pobit, malodušen; c) preprost, podel.

φρονέω [fut. φρονήσω itd.; ep. 3 sg. cj. praes. φρονέῃσι, impf. φρόνεον] 1. mislim; a) intr. α.) sem pri zavesti, zavedam se, živim ἐμὲ δύστηνον ἔτι φρονέοντα; β.) sem pri (zdravi) pameti, imam pamet, sem razumen (pameten, moder), (prav) sodim, ἐξίστημι τοῦ φρονεῖν pripravim ob razum, zmedem, ἔξω τοῦ φρονεῖν ἐλαύνων ako se mu pamet (um) zmede; λέγω φρονῶν govorim pametno, πλέον φρονέω sem razumnejši, εὖ (καλῶς) φρονέω sem pri zdravi pameti, sem pameten, prav ravnam, κακῶς sem nespameten, neumno ravnam, τὸ κακῶς φρονεῖν zlo mišljenje, ošabnost; ἴσον, τωὐτό, τὰ αὐτά sem istega mišljenja, ujemam se, θεοῖσι ἴσα smatram se za bogovom enakega, φρονῶν πράσσω storim kaj vedoma (s premislekom); b) trans. premišljam, preudarjam, umevam, spoznam, vzamem si k srcu, opazim, pomislim, φρονῶ δὲ ξυμφορᾶς ἵν' ἕσταμεν vem, ἀληθείην uvidim, ἡμέραν spoznam (praznujem) dan NT; ὄπιδα, ἐλεητύν poznam, brigam se za kaj; veže se tudi s ὅτι, ὡς, acc. c. inf. 2. sem kake misli, občutim, menim, ἀγαθά τινι (φίλα) sem prijaznega mišljenja, sem prijatelj ali naklonjen, φίλα φρονέων dobro želeč, blagohoten, kot prijatelj, κακῶς φρονέω sem nenaklonjen (sovražen), μέγα (μεγάλα) φρονέω sem ponosen, ohol, domišljav, pogumen, samozavesten, μετρίως sem skromen, μικρόν sem ponižen (malodušen), ἀμφίς sem različnih (nasprotnih) misli, ἀταλά sem vesel, ἄριστα sem najboljši pri posvetovanju, εὖ φρονῶ τὰ σά popolnoma sem ti vdana. 3. namerjam, nameravam, mislim na kaj, hočem, želim ἀγαθά, κακά τινι, τὰ ἀμείνω držim se boljših načel, bolje mislim, ἰθὺς φρονέω stremim, silim (naravnost) naprej, μεῖζον mislim na višje stvari, τά τινος sem pristaš koga, držim s kom, οἱ τὰ ἡμέτερα φρονοῦντες naši somišljeniki, μὴ κατ' ἄνθρωπον ne mislim, kakor se spodobi človeku, τοῦτο φρονεῖ ἡ εἰς τοὺς ὀλίγους ἀγωγή ta namen ima = zato ste nas pripeljali pred ta maloštevilni zbor.

вода f voda; slatina; (pren.) prazne besede; pl.
воды vodovje;
ключевая в. studenčnica;
дождевая в. deževnica;
как в воду канул kakor da bi se v zemljo vdrl;
воду толочь prazno slamo mlatiti;
жёлтая в. (med.) zelena, mrena, glavkom;
седьмая/десятая в. на киселе daljni sorodniki;
тёмная в. slepota zaradi atrofije vidnega živca;
ехать водой potovati po morju, reki;
лить воду на чью мельницу podpirati, zagovarjati koristi koga;
пройти огонь и воду и медные трубы mnogo prebiti v življenju;
он воды не замутит skromen, pohleven je;
он тише воды, ниже травы čezvse je skromen, ponižen;
набрать воды в рот trdovratno molčati;
их водой не разольёшь neločljiva prijatelja sta;
выйти сухим из воды odnesti celo kožo;
вывести на чистую воду razkrinkati;
как в воду глядел/смотрел ko da je vnaprej vedel

девица f dekle; devica;
красная д. (iron.) skromen, zaprt, boječ mladenič;
в девицах pred omožitvijo

знавать, знать¹ znati, vedeti, poznati;
дать з. obvestiti;,
дам я ему себя знать mu bom že pokazal;
знать толк в чём spoznati se na kaj;
то и знай stalno, kar naprej;
знать не знаю nič ne vem;
знать совесть zmeren, skromen biti;
знай (себе) meni nič tebi nič;
знай наших! taki smo mi!;
почём з.? kdo ve?, kdo more vedeti?;
сам знаю to je moja stvar;
надо и честь знать čas je, da se konča