Franja

living¹ [líviŋ] pridevnik
živ, živeč, življenjski, živahen; veren

the living živi (ljudje)
while living za časa življenja
within living memory odkar ljudje pomnijo
living death beda
living embers živa žerjavica
living portrait verna slika
living rock živa skala

logarítemski (-a -o) adj. mat. logaritmico, del logaritmo:
logaritemska enačba, funkcija equazione, funzione logaritmica
logaritemska skala scala logaritmica
logaritemska tabela tavola logaritmica
logaritemski papir carta logaritmica
logaritemsko računalo regolo logaritmico, regolo calcolatore

logarítmičen, logarítemski de(s) logarithmes, logarithmique

logaritemsko ali logaritmično računanje calcul moški spol logarithmique
logaritemska skala échelle ženski spol logarithmique
logaritemske ali logaritmične tablice, logaritmovnik tables ženski spol množine de logarithmes

major¹ [méidžə] pridevnik
večji, važnejši; starejši, polnoleten

the major part večina
glasba major seale durova skala
the major premise prvi stavek, prva premisa
matematika major axis glavna os
major illness težka bolezen
major suit višja barva, srce ali pik (bridge)

marmor -oris, n (m: Plin. Val.; izpos. gr. μάρμαρος bleščeča se skala)

1. marmor, kamen marmornjak: Q., Plin. idr., Ennius constitutus e marmore Ci., templum de marmore ponam V.; pesn. kamen nasploh: sibi proxima tangit corpora: marmor erant O., donec inhaerentem lacerae cervice iuvencae marmore mutavit O., quod (flumen) inducit marmora rebus O. prevleče stvari s kamenimi skorjami, oskorji stvari s kamnom.

2. pl.
a) vrste marmorja: Plin., Sen. ph.
b) marmorn(at)i balvani, marmorn(at)e plošče: Plin., Q., marmorum lapicidinae Plin. kamnolomi marmorja, marmorišča, locare secanda marmora H. dati marmorne balvane razrezati na plošče.

3. meton. iz marmorja narejene stvari
a) na drobno zmleta marmorna moka: Ca., Col., Plin.
b) marmornat miljnik: rus marmore tertio notatum Mart.
c) večinoma pl. α) dela, umetnine iz marmorja, marmorni spomeniki, marmorovine: Sen. ph., incisa notis marmora publicis H., Praxiteles marmore nobilitatus est Plin. β) marmorna poslopja: Mart. γ) marmornati podi, marmornata tla: Mart.
d) marmorna podoba: vultus in marmore supplex O., duo marmora O.; pl. o eni podobi: lacrimas marmora manant O.

4. metaf.
a) (pesn.) bleščeča morska gladina: Enn., Lucr., Sil., Val. Fl., lento luctantur marmore tonsae V., spumant vada marmore verso V., marmora pelagi Cat.
b) otrdelost konjskih sklepov: Veg. — Soobl. marmur, pl. marmura: Antonius Gnipho ap. Q.

meuble¹ [mœblə] adjectif premičen; rahel; krhek; masculin (= bien masculin meuble) premičnina

roche féminin meuble krhka skala
rendre meuble zrabljati
terre féminin meuble zemlja, ki se lahko orje

nātūrālis -e (nātūra)

1. k rojstvu sodeč, poroden
a) rojsten, roden: loca Col. rodila; subst. nātūrāle -is, n rodilo: Cels.; večinoma pl. nātūrālia -ium, n rodila (človeška in živalska): Cels., Iust. idr.
b) z rojstvom (s porodom) nastal = roden, pravi (naspr. adoptīvus): P. Scipio naturalis Pauli filius, adoptione Africani nepos L.
c) izvenzakonski, nezakonski (naspr. legitimus): pater, frater, soror Icti.

2. k naravi sodeč,
a) po naravi, po naravni poti nastal, naraven, priroden (naspr. fortuītus), samorasel, samoroden: mensis, dies, nox sunt naturalia, fortuita autem sacrificia, nuptiae Ci., n. situs (sc. Veiorum) L., n. saxum Col. samorasla, živa skala, aquae naturales Cael., naturalia lavacra calidiora Th. Prisc.
b) naraven, priroden = po naravi (po naravni poti) podeljen, prirojen, vrojen: n. bonitas N., naturali bono se defendere Ci., naturalem atque insitam in animis nostris inesse notionem Ci., neque naturali neque civili iure Ci. niti po naravnem niti po civilnem pravu, n. sensus Ambr.; naturale est alicui (z ut s cj.) rojena hiba (koga, komu) je, da: plerisque naturale, ut nictare non cessent Plin.; kot subst. n. α) = prirojena potreba: per simulationem naturalis cuiusdam urgentis Amm. češ da gre za zadovoljitev neke prirojene potrebe. β) = prirojen dar, nadarjenost, (prirojena) zmožnost, talent: si quid naturale forte non habeant Ci.
c) zakonom narave primeren (podrejen), naraven, priroden, naturen: mors Plin. naravna smrt; kot subst. n. pl.: naturalia anteponantur non naturalibus Ci. naravno naj se postavi nad nenaravno.
d) naraven, narave se tičoč, naravosloven, prirodosloven: quaestiones naturales Ci., historia naturalis Plin. naravoslovje, pars sapientiae naturalis Q. naravoslovje.
e) pravi, resničen (naspr. izmišljen): philosophi duos Ioves fecerunt, unum naturalem, alterum fabulosum Lact. — Od tod adv. nātūrāliter naravno, po naravi, prirodno: Plin., Q., euax verbum nihil significat, sed effutitum naturaliter est Varr., moles tenuis naturaliter obiecta C., alacritas naturaliter innata omnibus C. po naravi prirojena, nec vero umquam animus hominis naturaliter divinat Ci. sam po sebi, inter naturaliter dissimillimos crescebat odium Vell.

ogrômen énorme (tudi figurativno) colossal, géant, gigantesque, monumental ; figurativno immense, formidable, extraordinaire, fantastique, phénoménal, monstre, considérable, exorbitant, fou , popularno bœuf

ogromna omara une armoire énorme (ali monumentale)
ogromna skala je zapirala cesto un rocher énorme (ali gigantesque) obstruait la route
to je ogromen človek c'est un homme énorme (ali colossal)
hiša prodana za ogromno ceno maison vendue à un prix énorme (ali considérable, exorbitant, fou)
požel je ogromen uspeh il a remporté un succès énorme (ali extraordinaire, fantastique, phénoménal, monstre, familiarno fou, bœuf, du tonnerre)

ožina samostalnik
1. (pas kopnega ali morja) ▸ szoros Ožino prepluje vsak dan na stotine tovornih ladij, med njimi pa se smukajo še majhne ribiške ladje. ▸ A szoroson naponta több száz teherhajó halad át, köztük pedig kis halászhajók is cikáznak.
Povezane iztočnice: Magellanova ožina, Gibraltarska ožina, Bosporska ožina

2. (zožen predel) ▸ szűk járat, szűk hely, szűkületVhodno ožino so nekoliko razširili in zaprli z rešetko. ▸ A szűk bejáratot kissé kiszélesítették és ráccsal zárták le.
Ob robu je manjši ozek rov, ki pa se po 10 metrih zoži v trenutno neprehodno ožino. ▸ A szélén egy kisebb szűk járat található, amely azonban 10 méter után egy jelenleg átjárhatatlan részbe szűkül be.
Voznik poganja svojo rikšo skozi neverjetne ožine med avtomobili in ostalimi vozili na kolesih. ▸ A sofőr hihetetlenül szűk helyeken tolja át a riksát az autók és más kerekes járművek között.
Zabojnikov v to vas zaradi ožin na cesti niso mogli pripeljati. ▸ Az útszűkületek miatt a konténereket nem tudtuk elhozni ebbe a faluba.

3. (lastnost ozkega) ▸ szűkösség
Ožina ali širina rezila je odvisna od tega, ali z motiko okopavamo, ogrebamo ali kopljemo. ▸ A kapaél szélessége attól függ, hogy a kapával gyomot írtunk-e, vagy talajt lazítunk, illetve forgatunk.
Pri postavljanju pohištva sem poleg ožine prostora prav tako morala upoštevati, da vanj vodi dvoje stopnic. ▸ A bútorok elhelyezése során figyelembe kellett venni, mennyire szűk a hely, és hogy két lépcső vezet a helyiségbe.
Dušila me je ožina cest in meje vsepovsod. ▸ Fojtogattak a szűk utak és a mindenütt jelenlévő határok.

4. (o ozkoglednosti ali omejenosti) ▸ beszűkültség, szűkösség
Kar človek čuti, zaznava, vidi in sliši je odvisno od njegove percepcije, njene širine ali ožine. ▸ Amit az ember érez, érzékel, lát és hall, az a saját percepciójától, látókörének szélességétől vagy beszűkültségétől függ.
Omejenost interesov in ožino miselnega dosega je še najlaže prikrivati z velikimi besedami. ▸ Az érdekek korlátozottságát és a gondolati skála szűkösségét a legkönnyebb nagy szavakkal leplezni.

5. jezikoslovje (o izgovoru samoglasnikov) približek prevedka ▸ zárt képzés
Tako se npr. raba širokega e in o v slovenščini širi, stari pravopis pa je poln besed, ki imajo na teh mestih zapisano izreko z ožino. ▸ Például a szlovén nyelvben a nyílt képzésű e és o használata terjedőben van, és a régi helyesírás tele van olyan szavakkal, amelyek e helyeken a zárt képzésű magánhangzót rögzítenek.

Panormus (Panhormus) -ī, f (Πάνορμος) Pánormos, ime več mest, poseb.

1. starodavno in znamenito mesto na severnem obrežju Sicilije ob ustju reke Oreta (Orethus), fen. naselbina, imenovana po fen. „Panhorm (panhorm)“ = „velika skala“ (od tod obl. Panhormus v rokopisih in izdajah, zdaj razvaline pri Palermu): Ci., L., Mel., Sil. — Soobl. Pan(h)ormum -ī, n Pánormum: Plin. — Od tod Pan(h)ormitānus 3 panormski, iz Pánorma: legati Ci.; subst. Pan(h)ormitānī -ōrum, m Panormitáni, preb. Panorma: Front.

2. mesto na otoku Samos: L.

perpendicular navpičen

(línea) perpendicular navpičnica, pravokotnica
roca perpendicular strma skala

peščen|ec¹ [é] moški spol (-ca …) der Sandstein (apneni Kalksandstein)
skala peščenca der Sandsteinfelsen

prevísen

prevísna skala, pečina overhanging rock

Réaumurov (-a -o) adj. fiz.
Réaumurova temperaturna skala scala (termometrica) Reaumur

rīma -ae, f (iz *rei-mā ali *rī-mā; prim. let. riewa špranja, reža, lit. rievà skala, skalna razpoka; po mnenju nekaterih razlagalcev iz *reik-smā; prim. skr. rikháti, likháti razi, reže, praska, gr. ἐρείκω razim, razbijam, trgam, stvnem. rīga in riga = nem. Riege, Reihe, lit. riekiù, riẽkti rezati kruh, let. riks (m), rika (f) velika rezina kruha)

1. poč, poka, razpòk, razpoka, praska, poklina, špranja, reža, raza, réga, luknja: Plin., rima angusta H., cava Pr., dissilit omne solum penetratque in Tartara rimis lumen O., naves rimis dehiscunt V. imajo (dobivajo) razpoke, režijo, rimas agere Ci. ali ducere O. ali facere Vitr. razpokati, popokati, cunctaque fortunā rimam faciente dehiscunt O. če nesreča zada kakšno razpoko (režo), rimas explere Ci. zadelati (zadelávati, zadelováti); pesn. meton.: ignea rima micans V. blisk, ki seka oblake; šalj. metaf.: plenus rimarum sum Ter. poln sem razpok (razpoklin) (= ničesar ne morem zamolčati), aliquam rimam reperire Pl. rego, režo = izgovor, pretvezo, izbezek; tako tudi: persuasae fallere rima sat est Pr.

2. occ. (v obscenem pomenu) = cunnus ženski sram, žensko spolovilo, vagina, nožnica: Iuv.

Sarra -ae, f (hebr. kor. = Skala) Sára, staro ime feničanskega mesta Tir (Tyrus), ki je slovelo po svojih barvarnah škrlata: ENN. AP. PROB., GELL., SERV. Od tod adj. Sarrānus 3 sárski, saránski

1. tírski, feničánski, feníški: ostrum V., COL., violae COL., Leptis SIL. od Tircev ustanovljena, aulaea IUV., tibiae DON., SERV.

2. kartažánski, kartáginski: Iuno, numina, manus SIL.

séizmičen (-čna -o) adj. (potresen) sismico:
seizmična karta carta sismica
seizmična skala scala sismica
seizmični sunek movimento sismico
seizmično območje zona, regione sismica

sheer² [šíə]

1. pridevnik
(zelo) strm, navpičen; skrajen; tanek, zelo fin (tkanina); pravi, pravcat; čist, nepomešan, nerazredčen, neponarejen; popoln, sam, gol

sheer ale nerazredčeno pivo
a sheer cliff navpična skalnata obala
by sheer force s silo
by sheer necessity iz čiste (same, gole, absolutne) potrebe
a sheer descent of rock navpična skala
sheer rock čista (sama, prava, pravcata, gola) skala
sheer waste čista (gola) potrata
sheer impossibility popolna nemožnost
it is sheer nonsense to je pravi nesmisel

2. prislov
navpično; popolnoma, čisto; naravnost, direktno

plant torn sheer out by the roots s korenino vred izpuljena rastlina
rocks rise sheer from the valley skale se dvigajo navpično iz doline

3. samostalnik
prozorna (bombažna ali platnena) tkanina

skálica (-e) f dem. od skala 1 piccola roccia

sourcilleux, euse [sursijö, z] adjectif ošaben, prevzeten; malenkosten, natančen; vieilli visok

roc masculin sourcilleux visoka skala