Franja

pressūra -ae, f (premere)

1. stisk, pritisk, tlak: loci Sen. ph., per somnium gravedo atque pressura (= mora) Cael., palpebrarum Ap.

2. stiskanje, iztiska(va)nje, prešanje: Col., Plin.; meton. iztisnjeni (sprešani) sok: utque solet pariter totis se fundere signis Corycii pressura croci Lucan.

3. stiskanje (gnetenje, prerivanje, pritisk) ljudi, gneča, množica: propter coetus multitudinem, quae pressurae nimia densitate periclitaretur Ap.

4. tlak, padec, skok vode: aquarum Sen. ph., maior, levior Front.

5. pretrdno, predolgotrajno, nenaravno spanje: Cael.

6. metaf. stiska(nje), sila, pritisk, beda, nesreča, gorje, trpljenje, potrtost, pobitost, starejše hujava: Eccl. (tudi v pl.).

pressure [préšə] samostalnik
stiskanje, pritiskanje, pritisk
fizika, tehnično, vremenoslovje pritisk, tlak
figurativno nujnost, nadloga, sila, breme

medicina blood pressure krvni pritisk
low (high) pressure nizek (visok) pritisk
figurativno to work at high pressure delati s polno paro
to bring (ali put) pressure to bear on s.o. pritiskati na koga (da kaj stori)

presura ženski spol stiska, sila, strah, tesnoba; hitrost; vnema; pritisk, naval

prȅša ž (it. pressa)
1. naglica: ništa u -i dobro nije
2. nuja, sila, potreba, stiska: ako je preša, nije sudnji dan; meni -e nije ni mi sile

prȉtuga ž sila: sada mi nije nikakve -e

puissance [pjú:isns] samostalnik
poetično moč, sila, oblast
arhaično vojaška sila

puissance [pɥisɑ̃s] féminin sila, moč; oblast; sposobnost, učinkovitost; agronomie donosnost; mathématiques potenca; physique energija; militaire udarna moč

à la 4^e puissance (mathématiques) na 4. potenco
puissance d'achat kupna moč
puissances pluriel alliées zavezniške sile, zavezniki
puissances belligérentes vojskujoče se sile
puissance de cheval konjska moč
puissance de choc udarna moč
puissances contractantes pogodbene sile
puissance hydraulique vodna moč
puissance exécutive izvršna oblast, moč
puissance lumineuse svetilna moč
puissance maritime, navale pomorska sila
puissance mondiale svetovna sila
puissance motrice pogonska sila
puissance nucléaire atomska moč
puissances occultes nadnaravne, skrivne sile, moči
puissance occupante, d'occupation zasedbena, okupacijska sila
puissance offensive bojna moč
puissance signataire (vele)sila podpisnica
puissance des ténèbres sile temé, demoni
à la n^ième puissance v najvišji stopnji, meri
grande puissance velesila
criminel masculin en puissance potencialen, možnosten zločinec
avoir en sa puissance imeti v svoji oblasti
élever (un nombre) à une puissance (mathématiques) potencirati (število)
être en puissance de biti v oblasti, biti odvisen od

pujanza ženski spol moč, sila, oblast; udarna sila

pujanza artística umetniški polet

punch² [pʌnč]

1. samostalnik
udarec s pestjo
pogovorno sila, polet, energija

2. prehodni glagol
udariti s pestjo; tolči (npr. po pisalnem stroju)
ameriško gnati živino s palico

push¹ [puš] samostalnik
poriv, porivanje; sunek, udarec, zbodljaj
arhitektura, geologija, tehnično horizontalen pritisk
figurativno pobuda, pogon, podjetnost, energija; trud, napor; sila, nuja, kritičen moment
vojska prodor, prodiranje, napredovanje, ofenziva; reklamna kampanja; protekcija
ameriško množica ljudi
sleng družba, druščina (tatinska, zločinska)

at a push v sili, v kritičnem momentu
at the first push na prvi mah
at one push naenkrat
to bring to the last push gnati do skrajnosti, pognati v skrajnost
when it comes to the push ko pride do skrajnosti
sleng to get the push dobiti brco, biti odpuščen iz službe
to get a job by push dobiti službo po protekciji
to give s.o. a push poriniti koga
sleng to give s.o. the push odpustiti koga iz službe
to have a push together pretepati se
to make a push potruditi se, vojska z vso silo napasti
to have another push for it še enkrat poskusiti

putére -i f

1. moč, sila

2. oblast

3. sposobnost

4. mat. potenca

rabbia f

1. med. steklina, rabies

2. pren. ogorčenje, bes, jeza:
consumarsi dalla rabbia gristi se od jeze
far rabbia jeziti, spravljati v bes

3. sila, pobesnelost; besnenje; zagrizenost:
la rabbia del vento besnenje vetra

4. pohlep:
la rabbia del denaro pohlep po denarju
PREGOVORI: chi tutto vuole di rabbia muore preg. kdor bi rad vse imel, od hudega umre

reciedumbre ženski spol silovitost, sila, velika teža

reciura ženski spol silovitost, sila, moč

rovina f

1. pad, zrušenje, podor

2.
rovine pl. razvaline, ruševine:
rovine di Troia razvaline Troje
risorgere dalle rovina pren. vstati iz ruševin

3. razdejanje, propad, polom:
andare in rovina propasti

4. knjižno silovitost, sila

saevitia -ae, f (saevus) besnost, divjost, divjaštvo, divjaškost, pobesnelost; o živalih: canum PLIN., ad saevitiam ferae gignuntur Q.; metaf.

1. o ljudeh bès, bésnost, besnôta, besnilo, besnenje, divjost, divjaštvo, divjanje, pobesnelost, silovitost, burnost, ljutost, grozovitost, krutost, okrutnost, ostrost, strogost: TER., PETR., SEN. PH., PLIN., PLIN. IUN., SUET., IUST. idr., aut saevitiam aut clementiam iudicis CI., iis, qui vi oppressos imperio coërcent, sit sane adhibenda saevitia CI., saevitia Apii, patris in filium L., feneratorum S., hostium S., T., tantā temperantiā inter ambitionem saevitiamque moderatus S. med milostjo in strogostjo, saevitiam (= animum durum et ab amore alienum) durae contudit Iasidos PR., saevitia principis T.

2. o stvareh in abstr. sila, silnost, bès, bésnost, besnôta, besnilo, besnenje, divjost, divjanje, ostrost, hudost: temporis (= hiemis), belli S., hiemis COL., PLIN. huda zima, maris CU., VELL., PLIN., pelagi O., caeli CU., saevitia annonae T. huda draginja, amoris COL., igneam saevitiam blandiri COL., saevitia dictorum, ingenii SUET.

seges -etis, f (iz kor. *seg- sejati, ki je domnevno inačica kor. *seq- v glag. secāre)

1. setev na polju do žetve, posevek, strn, strnína: VARR., SEN. PH. idr., segetis canae stantes percurrere aristas O., in segetem veluti cum flamma furentibus austris incidit V., seges farris ... matura messi L., lini, avenae V., leguminum COL., seges Indorum SEN. TR. dišave, bis segetem densis obducunt sentibus herbae V. nasad (vinskih trt); v pl.: LUCR., SEN. PH. idr., laetae (bujne) segetes CI., V., COL.; pren. korist, prednost, prid, obresti, dobiček: uberius nulli provenit ista seges O., historiarum scriptores ... quae tamen inde seges? IUV., seges scelerum PRUD.

2. meton. zorano in posejano (obsejano) polje, žitno polje, njiva: CA., L. idr., in segetem fruges dare CI. POËT. sejati, seges dicitur ea pars agri, quae arata est et consita FEST., segetes secundae et uberes CI., cohortes frumentatum in proximas segetes mittit C., segetes occat tibi mox frumenta daturas H.; pesn. vsako rodno (rodovitno) polje, posejano (posajeno) polje, njiva, posevek, sadišče, log, poljana, področje: ubi prima paretur arboribus (vinskim trtam) seges V., fert casiam non culta seges TIB.; šalj.: stimulorum seges PL. setvišče ostnov, gorjač, krepel, korobačev, bikovk (o sužnjih, ki jih vedno pretepajo); pren. polje = področje, poprišče, prizorišče, torišče: beneficium haud sterili in segete ACC. AP. NON., quid odisset Clodium Milo, segetem ... suae gloriae CI., seges criminum ARN.

3. metaf. gosta množica, velika množica, množina, mnoštvo, sila, neštetost: CL. idr., seges clipeata virorum O., concurret suae segeti O., segetes nefandae O., ferrea telotum seges V., nostrae seges osculationis CAT.

servitude [sɛrvitüd] féminin, vieilli sužnost, suženjstvo; tlačanstvo; podvrženost; figuré tiranija, sila, obveznost, prisiljenost

les servitudes de la mode tiranija mode
(marine) bâtiments masculin pluriel de servitude ladje, namenjene za delo, za službo v pristanišču
délivrer un peuple tombé dans la servitude osvoboditi zasužnjeno ljudstvo
réduire en servitude zasužnjiti

sijáset m (t. sijaset, ar.)
1. množina, obilica: sijaset riba; sijaset briga
2. kazen: zlo činio, sijaset primio
3. neprilika, nevšečnost: počinili mi đaci trista sijaseta
4. sila: neću te ostaviti bez velikog -a
5. hrup: iznesu silu zvona i stanu u njih udarati, na taj sijaset grnu malo i veliko u crkvu

Sīlānus² 3, gl. Sīla.