Franja

splendoáre -óri f

1. sijaj, blišč

2. krasota

splendor -ōris, m (splendēre)

1. (b)lesk, (b)lesket, bleskot, (b)lesketanje, blestenje, sij, sijaj, svetlost, svetloba, svetenje, svit, svetlenje, svetlikanje, svetlina, žar, blišč, bleščava (bliščava, bliščoba), bleščavica, bleščavost ipd.: Pl., Plin., Suet. itd., splendor ex clarissimis gemmis Ci., auri Corn., argenti H., flammae O., floris O. = lepota, aquaï Lucr., aquarum Front.; v pl.: Cl., tales splendores Graeci areas vocaverunt Sen. ph. bleskotne (bleščeče) prikazni, nitores splendoresque auri Gell.; pren.: rerum T.

2. metaf.
a) sijaj(nost), razkošje, razkošnost, veličastnost, veličastvo, veličje (v nastopanju, v načinu življenja): eos non parsimonia, non splendor tueri potuit Ci., ut … omnia ad gloriam splendoremque revocarent Ci., splendor domus atque victus Gell.
b) sijaj, dika, (o)kras, čast, dostojnost, dostojanstvo, čednost, neoporečnost, poštenost, vrlina, krepost(nost), imenitnost, odličnost, izvrstnost, ugled, slava, sloves, veljava: Amm. idr., nominis, imperii, scientiae, virtutis Ci., vitae Ci., L., animi et vitae Ci., equester Ci., senatūs T., familiae Suet., orationis Sen. rh., obtinere suae dignitatis splendorem Ci., eo negotio M., Catonis splendorem maculare Ci.; pesn.: quaecumque (sc. verba) parum splendoris habebunt H. premalo (nobene) pesniške vrednosti; meton. (o osebah) dika, (o)kras, slava, ponos, čast: senator populi Romani, splendor ordinis Ci.
c) zven, zvenečnost, čistost, jasnost, razločnost, starejše jarnost glasu: vocis Ci., Plin., verborum Ci., Plin. iun.

splendore m

1. sij

2. pren. sijaj, blišč

3. razkošje, bogastvo

4. čudovitost, lepota; blesk:
che splendore di ragazza! kako čudovito dekle!

5. knjižno okras

6. fiz. svetilnost

splendour [spléndə] samostalnik
sijaj, blišč, krasota, lepota, veličastnost

sun in splendour grboslovje sonce z žarki in človeškim obrazom

Staat², der, (-/e/s, ohne Plural) sijaj, blišč; (Sonntagsstaat) oprava, pražnja obleka; nur zum Staat le za reprezentanco; Staat machen mit postavljati se z, postaviti se z; großen Staat machen razkošno živeti; mit X ist kein Staat zu machen X ni ravno ugleden, z X-om se ravno ne moreš/moremo postavljati

state¹ [stéit] samostalnik
stanje, položaj; razmere, okolnosti; slabo (strašno, neverjetno) stanje; status
pogovorno razburjenje (over zaradi)
sijaj, pomp, blišč, razkošje; svečanost, ceremonija; dostojanstvo; družbeni položaj, čast, stan; čin
množina državni stanovi

in state svečano, v svečani uniformi; z velikim pompom
in liquid state v tekočem stanju
in a style befitting one's state svojemu stanu primerno
state of decay razpadanje
state of emergency vojska, politika izjemno stanje
state of facts pravno dejansko stanje
state of health zdravstveno stanje
one's state of life družbeni položaj (nekoga)
state of the Union message ameriško (letno) obračunsko poročilo narodu
state of war vojno stanje
maternity state nosečnost
married state zakonski stan
robes of state svečano oblačilo
single state samski stan
to be in quite a state over s.th. biti zelo razburjen nad čem
to lie in state ležati na svečanem mrtvaškem odru (npr. umrli kralj)
to live in (great) state živeti v (velikem) razkošju
the States General zgodovina skupščina treh stanov (v Franciji)

stateliness [stéitlinis] samostalnik
veličastnost, dostojanstvenost; sijaj

strălucíre -i f blišč, sijaj

sumptuosity [sʌmptjuɔ́siti] samostalnik
razkošje, razkošnost, sijaj

sumptuousness [sʌ́mptjuəsnis] samostalnik
razkošnost, sijaj, krasota; luksus; potratnost, dragost

sun¹ [sʌn] samostalnik
(često moškega spola) sonce, sončna svetloba (sij, toplota)
poetično dan, leto
poetično sončni vzhod ali zahod
astronomija zvezda s sateliti
figurativno sijaj, sreča, blagostanje
cerkev sončna monštranca
(= sun burner) močan svečnik
pogovorno (sun stroke) sončarica

against the sun v smeri, ki je nasprotna premikanju kazalcev na uri
from sun to sun od sončnega vzhoda do sončnega zahoda, ves dan
in the sun na soncu
under the sun pod soncem, na zemlji
with the sun s soncem, ob svitanju; sledeč poti sonca; v smeri premikanja kazalcev na uri
the midnight sun polnočno sonce polarnih krajev
mock sun pasonce, jasna svetloba, ki se včasih vidi ob soncu
nothing new under the sun nič novega pod soncem
a place in the sun prostor (mesto) na soncu, figurativno ugoden položaj, ugodne razmere
the sun rises (sets, goes down) sonce vzhaja (zahaja)
his sun is set figurativno njegova zvezda je zašla, minili so časi njegove slave
to hail (to adore) the rising sun častiti vzhajajoče sonce, figurativno klanjati se novemu oblastniku
to have the sun in one's eyes, to have been in the sun sleng biti v rožicah, pijan
to hold a candle to the sun držati svečo soncu, figurativno odveč nekaj delati, opravljati nepotrebno in brezuspešno delo, nositi vodo v Savo
let not the sun go down upon your wrath tvoja jeza naj traja le en dan
make hay while the sun rises kuj železo, dokler je vroče
to rise with the sun zgodaj, s soncem vstati
to see the sun biti živ, živeti
to sit in the sun sedeti na soncu
to take the sun sončiti se, greti se na soncu, sprehajati se po soncu
to take (to shoot) the sun navtika meriti višino sonca nad obzorjem

suntuosidad ženski spol sijaj, razkošje; potrata

superbness [sju:pə́:bnis] samostalnik
krasota, sijaj, veličastnost

tersura, tersidad ženski spol gladkost; sijaj, lesk, politura; ličnost, ljubkost

titulus -ī, m

1. napis, nadpis, naslov (kake knjige): Q., Mart., Suet. idr., titulus breve carmen habebat O., ire per titulum vetiti nominis O. prepovedano ime na kaj napisati, aram dedicavit cum ingenti rerum ab se gestarum titulo L., titulus legis L., sepulcri Iuv. nagrobni napis (enako tudi supremus titulus Plin. iun.; tudi samo titulus: Sen. ph., cinerem sine titulo, sine nomine iacere Plin. iun.), qui stupet in titulis et imaginibus (doprsniki (doprsja) z napisi) H., cura patrum … (sc. tuas) virtutes per titulos memoresque fastos aeternet H., quorum titulus per colla pependit (o sužnjih, ki so naprodaj) Pr., titulum inscribere lamnae L., in libro, cui Parmenides titulus est Gell., huius liber, cui Octavio titulus est Lact.; occ. lepak, plakat, nabito oznanilo, prodajni nabitek, prodajno obvestilo, izvesek, izobesek: sub titulum nostros misit lares O. postavila je mojo hišo naprodaj, ire per titulum lares Pr. biti postavljen naprodaj.

2. metaf.
a) (častni) naslov, (častni) naziv, častno ime, titula: L., H., Corn., Pr., Iust. idr., consulatūs Ci., coniugis O., regis Cu., tua prosequimur nomina, per titulos ingredimurque tuos O. opevamo tvoja dejanja, ex uno quidam celebres aut torquis adempti aut corvi titulos auxiliarīs habent (sc. Torquatus in Corvinus) O., nocturnis titulos imponimus actis O.; meton. čast, ugled, slava, dobro ime, sloves, sijaj: Stat. idr., titulus captae urbis Cu., praedae O., titulus servatae pubis Achivae O. da je rešil ahajsko moštvo, te satis est titulum mortis habere meae O. čast (iron. = krivda) titulus tantae gloriae L.
b) (prazno) ime, pretveza, izgovor, pretvarjanje: Plin. iun., Vell., Iust. idr., utilitas tua sit, titulus donetur amicae O., haud parva res (sc. lex) sub titulo primā specie minime atroci ferebatur L., titulum officii sceleri praeferre Cu. dolžnost jemati za pretvezo zločina = pod pretvezo dolžnosti zagrešiti zločin, titulum praetendere ali praetexere L. iskati pretvezo, izgovarjati se, non quo pro Graeciae libertate dimicatis, quamquam is quoque egregius titulus esset L.
c) znamenje, znak: ciconia titulus tepidi temporis Petr.

tonus (tonos) -ī, m (gr. τόνος)

1. napetost (vrvi): mollior (ohlapnejša), vehementior (močnejša) Vitr.

2. meton.
a) α) glas, zvok, ton: Plin., M., Macr., Vitr. β) naglas, akcent: Gell., Nigidius ap. Gell.
b) grom, grmenje: Caecina ap. Sen. ph.
c) metaf. ton (v slikarstvu), odtenek = naravna barva vsake podobe, ki jo postavimo med svetlobo in senco, sijaj, lesk: Plin.

tornasol moški spol rastlinstvo sončnica; sijaj, blesk, spreminjanje barv

papel (de) tornasol lakmusov papir

trappings [trǽpiŋz] samostalnik
množina bogato okrašena konjska oprava
figurativno okras, nakit; sijaj, blišč, pomp, razkošje

vestītus -ūs, m (vestīre)

1. obleka, oblačilo (oblačila), oprava, noša: Pl. idr., vestitu (dat.) nimio indulgere Ter., sordida vestitu Varr. fr., vestitum, quo ipse tectus erat, tibi tradidit Ci., color vestitus C., vestitus muliebris, virginalis, obsoletior Ci., humilis atque obsoletus N., forensis L., vestitum mutare Ci. obleči žalno (žalovalno) obleko, obleči se v črno, zaviti se v črnino; od tod: mutatio vestitus Ci., ad suum vestitum redire Ci. = odložiti žalno obleko.

2. metaf. odèv, odéva, odélo, odeválo, odévka, pregrinjalo ipd.: riparum, vestitus densissimi montium Ci. rastlinje; pren. lepotičje, okrasje, lepotina, sijaj, razkošje, blišč: vestitus orationis Ci.

vistosidad ženski spol sijaj, krasota